Nemško gospodarstvo je v drugem letošnjem četrtletju zraslo za 0,3 odstotka ter s tem presenetilo ekonomiste, ki so pričakovali 0,2-odstotni upad. Poleg Nemčije, ki je najpomembnejša slovenska izvozna partnerica, so 0,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP) zabeležili tudi v drugem največjem evropskem gospodarstvu Franciji. Temu so ekonomisti napovedali 0,3-odstotni upad. To je še spodbudilo razmišljanja o bližnjem gospodarskem okrevanju.

Četrtletna rast BDP je bila predvsem posledica večje zasebne in državne potrošnje. Delno so k rasti prispevale tudi naložbe v gradbeništvu in pozitivna izvozna bilanca, vendar so vsesplošne rezultate poslabšale razmere na borzah kljub nedavnemu močnemu odboju. Nemški statistični urad je zato za 0,3 odstotne točke izboljšal napovedi o letnem upadu BDP, ki naj bi znašal 3,5 odstotka.

Recesija še vedno teži območje evra
Kljub dobrim novicam iz Nemčije in Francije pa je evroobmočje drugo četrtletje sklenilo z 0,1-odstotnim upadom BDP, kar je že petič zapored. Na medletni ravni je upad znašal 4,6 odstotka. Zaradi prepletanja upadajoče industrijske proizvodnje, rastoče brezposelnosti in možnosti, da bodo vlade ukinile ukrepe, ki so preprečile globlji upad gospodarske aktivnosti, so se med nekaterimi ekonomisti že pojavili tudi dvomi o moči okrevanja.