“Nismo ravno zadovoljni, ampak veseli me, da delavci upajo biti glasni in povedati, kje se kršijo njihove pravice. Ponovno jih pozivam, naj povedo, če so jim te kršene. Delodajalci se morajo zavedati, da imajo lahko od zadovoljnega delavca več koristi. Delavcem je treba zagotoviti pravice, ki jih imajo zapisane v zakonodaji. Številne prijave gredo na temo mobinga, diskriminacije. Delavci so vedno bolj obremenjeni. Težava številka ena je predolg delavnik in zaposlitev za premalo število ur," o položaju delavcev danes pravi glavna tržna inšpektorica Nataša Trček. 

Inšpektorji so v letu 2015 ugotovili 30.805 kršitev na vseh treh področjih dela in izdali 12.056 ukrepov. Pri tem so izrekli za okvirno 3,8 milijona evrov glob. To so osnovni statistični podatki, ki so jih ob predstavitvi letnega poročila o delu v lanskem letu predstavili na inšpektoratu za delo. 

Izsledki so v primerjavi s preteklimi leti nekoliko drugačni, je povedala Trčkova, ki meni, da bi vzrok za to lahko iskali v umiritvi gospodarske krize. A zaradi tega kršitev ni nič manj, gre le za drugačne kršitve. 

Kršitve vse bolj prepletene

Število kršitev se je lani v primerjavi z letom prej nekoliko znižalo (2014: 73219 novih prijav, 2015: 6618 novih prijav), a so te vse bolj prepletene in se nanašajo na področja, ki zahtevajo bolj poglobljene nadzore.

Na podočju delovnih razmerij že od leta 2009 največ kršitev ugotavljajo na področju plačila za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Lani so ugotovili 3776 takih kršitev. Običajno prijave podajo delavci, ki so uspeli zamenjati zaposlitev in želijo, da se za nazaj kaznuje delodajalce, ki so bili nepošteni, pojasnjuje glavna inšpektorica.

Povečalo se je število kršitev glede delovnega časa in zagotavljanja odmorov in počitkov, kar praktično pomeni, da je zaposlenih premalo. Leta 2015 so zaznali 1108 tovrstnih kršitev, medtem ko jih je bilo leto prej 942. “Delodajalci delavcem ne zagotavljajo dnevnega počitka niti tedenskega. Od zaposlenih zahtevajo, da se dela preveč, tudi do 16 ur na dan,” pravi Trčkova.

Zaradi opaznega zagona gospodarstva je pri mnogih delodajalcih mogoče zaznati kadrovsko podhranjenost, zaradi česar so njihove zahteve glede obsega opravljenega dela in števila opravljenih ur močno zaostrene. Delavci imajo v vse več dejavnostih praktično ves čas prerazporejen delovni čas, nadurno delo morajo opravljati v bistveno večjem obsegu, kot je dopuščeno zzakonom, poleg tega veliko opravljenih nadur ni plačanih. 

Močno razširjen je tudi pojav sklepanja pogodv o zaposlitvi za krajši delovni čas, pri čemer pa delavci delo opravljajo dlje od dogovorjenega delovnega časa, za kar pa niso ustrezno zavarovani, plačani (če sploh) pa do v gotovini. "Ugotavljamo, da so delavci zaposleni za 20 ur, delodajalci pa pričakujejo, da delajo vsaj polni delovni čas, če ne več," je pojasnila inšpektorica 

Tuji delavci najšibkejše stranke

“Tuji delavci so še vedno najšibkejše stranke in jih je najtežje zaščititi. Delodajalci jih lahko najlažje izkoriščajo,” opozarja inšpektorica. Ob tem je najbolj svež primer podjetja v Loški dolini, kjer so izkoriščali tuje delavce.

Kot je povedala Trčkova, so bili v omenjenem primeru dlje časa prisotni. “Mi ne želimo zapirati podjetij, ker vemo, da so v njih zaposleni ljudje. Če se podjetja zaprejo, delavci ne pridejo do svojih pravic. Prizadevamo si biti aktivni in priti do takih delodajalcev ter jih prisiliti, da uredijo zadeve. V primeru Loške doline smo bili od lani do letos februarja navzoči vsak mesec,” je pojasnila. Težavo je predstavljalo dejstvo, da so delavce prezaposlovali v različna podjetja, tako da še delavci sami niso vedeli, kje so bili zaposleni.

Po besedah Trčkove se vloga inšpektorata zaradi prezaposlovanja izjavlovi. “Osredotočili smo se na velika podjetja. Moram reči, da je eden naših uspeho ta, da smo dosegli, da so delavce v nekem trenutku zaposlili vse v eno podjetje. Tukaj gre za velike kršitve in bo treba, če gre za neke lopove, lopove poloviti tudi v drugih segmentih.”

Pripravlja se zakon o napotitvi delavci, ki daje velik poudarek na zaščito tujih delavcev, ki pridejo k nam in naših, ki gredo v tujino. Problem tujih delavcev je problem celotne Evrope. Ravno zato Evropa pripravlja kampanjo, ki se bo nanašala na napotenje delavcev. Kampanja bo stekla v drugi polovici leta, v njej pa bo sodelovala tudi Slovenija.

dezurni@zurnal24.si