Ugriz gigantskega mesojedega plazilca, znanega kot pliozaver, je bil najmanj štirikrat močnejši kot ugriz T-rexa (tiranozavra). Raziskovalci so ostanke te velike morske pošasti odkrili v verigi otočja Svalbard blizu norveške obale. Norveški raziskovalci so ostanke pliozavra opisali kot eno od največjih odkritij kateregakoli dinozavra do danes.

Doslej največja odkrita morska pošast je v oceanih živela pred 147 milijoni let, v dolžino pa je merila kar 15 metrov. Pliozaver ali plavutni kuščar je živel v oceanih v obdobju jure ali v bolj znani dobi dinozavrov. Mesojedi plazilec je imel ogromno lobanjo, kratek vrat in štiri plavuti, s katerimi se je v vodi gibal z veliko hitrostjo, odlično pa se je znašel tudi v zelo globokih vodah. Samo plavut tega plazilca je merila kar tri metre. Znanstveniki glede na mere lobanje in 20 tisoč preostalih kosti te morske pošasti sklepajo, da se je ta prehranjevala z večjimi ribami in drugimi morskimi plazilci.

"To je resnično veliko odkritje. Našli smo spodnji del čeljusti, ki je največji ostanek nekega dinozavra, ki smo ga kadarkoli odkrili," je dejal Espen Knutsen Madsen, paleontolog z Univerze v Oslu. "Ta morski plazilec je lahko pojedel vse, kar se mu je znašlo na poti. Če bi v njegovem času obstajali avtomobili, bi jih z lahkoto dvignil s tal in prežvečil med zobmi," je dodal.

Pliozaver najverjetneje ni bil toplokrven. Odkritje te morske pošasti nam veliko pove o podnebnih razmerah takratnega časa. Pred 147 milijoni let otočje Svalbard ni ležalo tako blizu severnega pola, na tem območju ni bilo ledenika, ozračje pa je bilo toplejše. Omenjeni primerek lahko občudujemo v naravoslovnem muzeju v Oslu, za kar je zaslužna ekipa strokovnjakov, ki je morala v ekstremnih razmerah in v strahu pred severnimi medvedi z golimi rokami odstraniti več ton kamnov.