Število prejemnikov in upravičencev do denarne socialne pomoči se je v letu 2012 zaradi učinkov novega zakona o socialnovarstvenih prejemkih nekoliko znižalo, vendar je kmalu spet poskočilo.
Narašča zaradi učinkov ekonomske krize in tudi zaradi učinkov popravkov socialne zakonodaje (sprejeti so bili leta 2013, izvajati so se začeli leta 2014), ugotavljajo na ministrstvu za delo. Enako kot za prejemnike in upravičence velja tudi za sredstva, izplačana za ta namen.
V strukturi prejemnikov prevladujejo samske osebe, ki jih je nekaj manj kot tri četrtine, med vsemi prejemniki prevladujejo tisti med 18 in 50 letom starosti, ki jih je skoraj 80 odstotkov.
Posameznik lahko dobi največ 292 evrov denarne socialne pomoči. Prejšnji mesec je najvišji znesek – 1.480 evrov – prejela osem članska družina iz Maribora.
Marca letos je več kot 500 evrov pomoči prejelo 3.894 gospodinjstev (en prejemnik dobi nakazilo za vse družinske člane), 63 prejemnikov (dobili so nakazilo za vse družinske upravičence) pa je prejelo več kot tisoč evrov.
"Največ socialnih transferjev sicer izplača mariborski center za socialno delo, ki je je hkrati tudi največji center za socialno delo v Sloveniji," pojasnjujejo na ministrstvu za delo.
Je pa socialna pomoč odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga.
Skoraj polovica upravičencev, ki so denar prejeli junija 2015, je v 18 mesecih pred tem prejelo pomoč 12-krat ali večkrat. Skoraj 40 odstotkov tistih, ki so pomoč prejeli junija 2015, jo je pred tem prejelo najmanj 24-krat v zadnjih 36 mesecih.
"Dolgotrajnost prejemanja denarne socialne pomoči kaže, da je Slovenija doslej namenjala premalo pozornosti izhodom iz dolgotrajne brezposelnosti oz dalj časa trajajoče revščine," poudarjajo socialni delavci.
Sistem dodeljevanja dopušča malo možnosti za njegovo zlorabo, so prepričani na ministrstvu oziroma, prejemniki so namreč, pravijo, osebe, ki nimajo nobenih drugih virov za preživetje.
V večini primerov gre za osebe, ki so v delovno aktivni starosti in ki so verjetno še zaposljive, vendar zanje zaenkrat še ni na razpolago celovitih oziroma kompleksnih programov, ki bi jim omogočali učinkovito vrnitev na trg dela.
"Uspešno zmanjševanje števila prejemnikov denarne socialne pomoči je zato predvsem povezano z uvajanjem in uveljavljanjem učinkovitih programov za aktivacijo brezposelnih prejemnikov (s poudarkom na dolgotrajno brezposelnih prejemnikih), kar pa kratkoročno pomeni povečanje izdatkov za to skupino oseb ter seveda z zagotavljanjem ustreznih delovnih mest," pojasnjujejo na ministrstvu za delo.
Glede na to, da se je v zadnjem letu število brezposelnih krepko zmanjšalo, lahko predvidevamo, da se je v letu 2016 temu primerno znižalo število prejemnikov socialne pomoči.
dezurni@zurnal24.si
Po tvojem bi bilo ocitno boljse, da ukinemo parlament in vlado. Bomo prisparali. Potem pa se bo odlocalo v gostilnah …
Cetudi tistih ne bi bilo, za nase ne bi bilo drugace. In niti ni bilo drugace, ko ni bilo tukaj …
Cudno, da je v Avstriji brezposelnost manjsa, pa so place visje (zaposlitev je se drazja za delodajalca), poleg tega pa …