Iz podatkov Evropskega sodišča za človekove pravice ni mogoče trditi, da je Slovenija med največjimi kršiteljicami človekovih pravic, v odzivu na poročilo ESČP pravijo pri Varuhu Človekovih pravic. "Ti podatki so seveda zgovorni, vendar brez poglobljene analize, zgolj na podlagi deleža obsodilnih sodb, ni mogoče preprosto trditi, da je Slovenija med največjimi kršiteljicami temeljnih človekovih pravic in svoboščin," so zapisali.

Dodajajo, da varuh spremlja telo tega sodišča ter se odziva na njegove ugotovitve, predvsem prek letnih poročil, ki se obravnavajo v državnem zboru. "Varuh ni preverjal točnosti primerjalnih analiz, ki jih je objavila nevladna organizacija na podlagi javno dosegljivih podatkov ESČP, verjamemo pa, da so podatki v glavnem verodostojni," so zapisali.

Reševanje zaostankov z zakonom

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je do konca leta 2014 prejelo več kot 8400 tožb iz Slovenije, razsodilo pa je v 323 primerih in v 304 ugotovilo vsaj eno kršitev. Glede na število prebivalcev je Slovenija prva po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic med 47 državami članicami.

Pri Varuhu poudarjajo, da je bila največkrat ugotovljena kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva (262 krat) in pravice do odločanja v razumnem roku (256 krat).  "Očitno je, da gre pri teh najštevilčnejših kršitvah za sistemsko vprašanje dolgotrajnosti sodnih postopkov, ki je bilo v Sloveniji dolga leta nerešeno in je spodbudilo veliko števila pritožb na ESČP. K temu so gotovo prispevale tudi medijsko odmevne sodbe ESČP z visokimi odškodninami zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov."

Dodajajo, da smo to vprašanje v Sloveniji sistemsko rešili s sprejetjem zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, na podlagi katerega se število pritožb in sodb ESČP, ki zadevajo našo državo, pomembno znižuje.

Prvi na seznamu

Spletni portal Rights Info v analizi povzetka dokumenta ESČP ugotavlja, da je Slovenija s 148 primeri ugotovljenih kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev prva med evropskimi državami. Sledijo Malta s 102 kršitvama na milijon prebivalcev, Moldavija (76), Bolgarija (68) in Grčija (67). Najmanj kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev beležijo Španija (2), Nemčija (2), Danska (3), Irska (5) in Velika Britanija (5).