V Postojni, kjer so leta 2011 zbrali največ odpadne embalaže na posameznega prebivalca, so je zbrali kar 40-krat več kot v najbolj “skromni” občini – Dravograd. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje sicer količina ločeno zbranih odpadkov nenehno narašča – leta 2009 smo tako v Sloveniji zbrali nekaj več kot 55 tisoč ton odpadne embalaže, leto pozneje več kot 77 tisoč ton, predlanskim pa že 87 tisoč ton. Pri tem se je količina vseh zbranih komunalnih odpadkov v omenjenih letih zmanjševala.

Cene ne vplivajo

“Spreminjanje vedenjskih vzorcev in dolgoletnih navad je pogosto težavno,” o spodbujanju ločenega zbiranja odpadkov pravijo na ministrstvu. Še nedolgo nazaj je namreč ravnanje z odpadki za povprečno gospodinjstvo pomenilo, da jih vržejo v zabojnik izvajalca javne službe. “Zato je pomembno, da se okoljsko ozaveščanje v obliki obveščanja, publikacij in informiranja poveže z vsakodnevnimi aktivnostmi ter učinkovitim nadzorom in določanjem cen storitev, kar je v pristojnosti občin,” dodajajo.

Zvišanje cen storitev za ravnanje z odpadki po ocenah ministrstva nima dolgoročnih učinkov na spreminjanje vzorcev ravnanja in navad. V Ljubljani in devetih primestnih občinah, kjer javno službo izvaja Snaga, so lani zbrali kar desetkrat več ločene embalaže kot leta 2004. “Ocenjujemo, da količina raste skladno z rastjo deleža ločenega zbiranja embalaže,” pravijo pri Snagi. Med ukrepi, ki bi lahko vplivali na ravnanje občanov, se jim zdi najpomembnejša preventiva, torej ozaveščanje. O dodatnih obdavčitvah mešanih komunalnih odpadkov ali o globah pa pravijo, da kot samostojni ukrepi niso najučinkovitejše.