Slovenske železnice (SŽ) do petka zbirajo ponudbe za svoje počitniške objekte na Rabu in Korčuli. A se na razpis lahko prijavijo le zdajšnji in nekdanji zaposleni. Čeprav se k njim stekajo državni milijoni davkoplačevalskega denarja, pravniki trdijo, da lahko SŽ premoženje prodajajo kot zasebna družba.

Lahko prodajajo po svoje
Na računskem sodišču konkretnega primera sicer ne komentirajo, “na splošno pa je naše stališče, da je treba stremeti k prodajam v javnih postopkih, ki omogočajo konkurenco in doseganje čim ugodnejših kupnin”, pravijo. Na SŽ odgovarjajo, da skladno s svojimi pravili nepremičnine najprej prodajajo interno, če pa to ne uspe, pozovejo k javnemu zbiranju ponudb.

Strokovnjaki opozarjajo, da je težava v zakonodaji, ki po številnih organizacijskih preoblikovanjih železnic “dopušča, da mora vsak vrtec, če želi prodati pet rabljenih stolov, pripraviti javni razpis, SŽ pa lahko nepremičnine prodajajo po svoje”.

Res niso prodali ničesar?
Pravniki tudi pravijo, da ni protipravno, da razpis določa, da SŽ ni treba izbrati kupca, ki ponudi najvišjo kupnino. “To je podobno, kot da bi vi prodajali rabljen avto in se pač odločili, da ga raje prodate nekomu, ki vam je denimo všeč, kot pa nekomu, ki vam ponudi največji znesek,” pove pravnik in nadaljuje: “Težava pa je v tem, da se SŽ obnašajo, kot da je denar njihov, kot da so zasebno podjetje.”

Na vprašanje, koliko nepremičnin so prodali od leta 2009 do 2011, na SŽ odgovarjajo: “Prodali nismo nobenega stanovanja oziroma počitniškega objekta, niti na internem niti na javnem razpisu, kar je odraz splošne gospodarske krize.” Oktobra 2009 pa so Finance poročale, da so SŽ v tistem letu prodale 15 nepremičnin v vrednosti 1,4 milijona evrov.