Lani so centri za socialno delo (CSD) obravnavali 1928 primerov nasilja v družini, od tega 2975 žrtev. Največkrat je šlo za psihično nasilje (1694 primerov), pa tudi fizično nasilje (1460 primerov). 68 primerov se je nanašalo na spolno nasilje.

Žrtve in povzročitelji med 26 in 45 let
Žrtve so bile najpogosteje stare med 26 in 45 let, prav tako je bilo v isti starostni skupini največ povzročiteljev nasilja. Najpogosteje je do nasilja prišlo v odnosu do partnerjev (1.082), staršev (460) in otrok (292). 278 nasilnežev se je zneslo nad bivšimi partnerji.

Februarja sicer minevajo tri leta od sprejetja zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), ki kot prvi zakon jasno opredeljuje vrste nasilja v družini in delovanje strokovnih služb.

Osredotoča se na nasilje nad ženskami, otroci in starejšimi, ki predstavljajo več kot 85 odstotkov primerov žrtev nasilja v družini. V Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD) poudarjajo, da je prinesel dve ključni pozitivni rešitvi: multidisciplinarni pristop ter poenotenje doktrine delovanja CSD in drugih institucij.

Premalo rešitev za mladoletne in starejše
Pomanjkljivost zakona pa je po njihovem v tem, da ne rešuje problematike ustreznih namestitev posebnih skupin ljudi, kot so starejši, invalidi in mladoletni povzročitelji nasilja. Lani so zabeležili štiri primere, ko so bili povzročitelji nasilja mladoletne osebe, stare med šest in 14 let. Darja Kuzmanič Korva, sekretarka SCSD: "Nimamo jasnih rešitev, kako ravnati v primeru, ko se srečamo s tako mladim človekom, ki deluje nasilno. Mladoletna oseba, ki ji policija izreče ukrep prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju, pa potrebuje kompleksnejšo obravnavo. Ne moremo ga poslati v krizni center, saj so tam nameščene žrtve. Za take primere nimamo predvidenih posebnih namestitev, zato se CSD poskušamo znajti in poiskati najboljše rešitve za vsakega posameznika."