Analizirali smo statistiko za sledeča kazniva dejanja: Umor, huda telesna poškodba, posilstvo, tatvina, velika tatvina, rop, goljufija, povzročitev splošne nevarnosti. Prestolnica po številu na tisoč prebivalcev krepko vodi, s skoraj dvakrat več kriminala kot Celje in Koper, ki ji sledita.

Najbolj varni kraji, ki smo jih vzeli pod drobnogled (vseh skupaj je 18) so Slovenj Gradec, Grosuplje in Črnomelj.

Lani je policija v Sloveniji zabeležila 15 primerov umorov, v Ljubljani deset, v Mariboru trije, en v Velenju in Celju, prijavljenih posilstev je bilo 24 – največ, osem, spet v Ljubljani, tri primere je obravnavala mariborska policija. V letu 2015 se je zgodilo 175 ropov, kar 70 odstotkov so jih obravnavali policisti iz Ljubljane.

Na splošno lahko sicer rečemo, da je Slovenija dokaj varna država. V minulih dveh letih se je stanje na področju kriminalitete še izboljšalo – število kaznivih dejanj se je namreč zmanjšalo kar za tretjino.

Pri preiskovanju kriminala so bili lani najbolj učinkoviti policisti iz Krškega, Velenja in Nove Gorice, najmanj pa iz Ljubljane, Postojne in Domžal. Lani so sicer slovenski policisti odkrili vse morilce, razrešili pa tudi skoraj vse primere posilstev. Najmanj pa so uspešni pri odkrivanju tatov – razrešenih je le dobra petina velikih tatvin, v katerih je bilo v izbranih krajih skupne škode za nekaj več kot 13 milijonov evrov.

"Kazniva dejanja ostajajo nepreiskana iz različnih razlogov. Lahko objektivno ni mogoče zagotoviti dokazov, ali pa so dokazi zagotovljeni, a storilec še ni bil odkrit, ipd.," sporočajo s policije in dodajajo, da je trajanje preiskave odvisno od vrste dejavnikov: Vrste kaznivega dejanja, časa in kraja storitve, obsega operativnih opravil, ki jih je treba opraviti, morebitnega pridobivanja podatkov iz tujine, ki lahko čas preiskovanja podaljša, ipd.

Najbolj varne bi sicer morali biti prebivalci Črnomlja, kjer za varnost in red skrbi kar 9,3 policista na tisoč prebivalcev, sledita jim Krško in Murska Sobota. Najmanj, komaj 0,64 na tisoč prebivalcev jih je v Mariboru, le nekaj več v Kranju in Ljubljani.

"Pri teh številkah gre za število policistov na območnih policijskih postajah, torej na lokalnem nivoju. Na teh območjih pa delujejo tudi kriminalisti in inšpektorji iz policijskih uprav, torej regionalnega nivoja. Glede na varnostne razmere in pojave pa lahko tudi drugi policisti, policisti drugih enot mejni policisti, policisti posebne policijske enote, drugi policisti in kriminalisti, …," pojasnjujejo na policiji.

david.jug@zurnal24.si