Na Ogrevanje Piran so se v teh dneh vsuli jezni klici uporabnikov. “Tu nekaj smrdi. Kako je mogoče, da so ob obalnem podnebju računi daljinskega ogrevanja za stanovanja v blokih v Luciji dosegli tudi po 200 evrov na mesec? Kako je mogoče, da tisti, ki imajo števce porabe toplotne energije in varčujejo, plačajo več kot tisti, ki plačujejo glede na velikost stanovanja?” se huduje sogovornik, ki ne želi biti imenovan. Prav tako se sprašuje, kam naj se ljudje obrnejo, da bi preverili, ali jih Ogrevanje Piran nepošteno odira.

Spomnimo, podjetje oskrbuje okoli 1.600 stanovanj, kalorimetre je doslej namestilo 185 odjemalcev. Lani je piranska občina prodala svoj 60-odstotni delež in podjetje je prešlo v roke Petrola. “Jasno je, da kot gospodarska družba zasleduje čim večji dobiček. Treba je čim prej pripeljati zemeljski plin na Obalo,” komentira piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič.

Ni primerjave z Ljubljano
Primerjave s stroški ogrevanja drugje menda niso umestne. “V Ljubljani je osemkrat cenejše, saj za ogrevanje uporabljajo v bistvu odpadno energijo,” trdi Srdjan Purič, direktor Ogrevanja Piran, in dodaja, da so položnice visoke tudi zato, ker je bil december za okoli deset odstotkov hladnejši kot leto prej. “Tudi vaša domneva, da imamo izgube v sistemu, ne drži. Na Ravnah dosega okoli 15 odstotkov, pri nas so izgube v cevovodih polovico nižje. Kriva je draga nafta oziroma visoke trošarine,” dodaja. Na vprašanje, kako bodo lahko po njegovem socialno šibkejši odjemalci račune sploh poravnali – dejstvo je namreč, da se po veljavni zakonodaji njihovim storitvam ni mogoče odpovedati –, pa ne zna odgovoriti.