"Če bo naslednja kriza po finančni res prehranska, verjetno ne moremo pričakovati, da nam bodo Nemci prodajali svoj krompir ... Družbeno neodgovorno je, da ne poskrbimo za to, da bi več hrane pridelali sami," ocenjuje Egidij Markežič, primorski kmet in predsednik gospodarskointeresnega združenja (GIZ) Vrtovi Istre. Gre za pred šestimi leti ustanovljeno združenje osmih istrskih kmetov, sadjarjev in zelenjadarjev, ki svoje pridelke prodajajo pod skupno blagovno znamko Vrtovi Istre – Orti d'Istria.

Prodaja vsak sam

"Za prodajne poti skrbi vsak sam. Seveda so naše cene na enoto pridelka višje od tistih, ki v tujini pridelujejo hrano na velikih plantažah, saj so naše pridelovalne površine manjše in jih je tudi zato težje strojno obdelovati, prepričan pa sem, da so naši pridelki boljšega okusa in tudi bolj zdravi," razlaga.

Odkar so veliki trgovci pri nas centralizirali svojo nabavo, mali kmetje še težje prodajo svoje pridelke; marsikateri zato zmanjšuje svojo proizvodnjo. "Zdaj pridelamo toliko, kot lahko dejansko prodamo po svojih prodajnih poteh. Trgovske verige bi morale organizirati odkup kmetijskih pridelkov tudi na lokalni ravni. Zdaj pa se dogaja, da na primer Koprčani jedo španski paradižnik," opozarja.

Zdaj izenačene

Člani GIZ Vrtovi Istre iščejo prodajne poti tudi v Italiji. Lani je njihov član polovico pridelka paradižnika prodal v Trstu. "Italijani cenijo okus in kakovost naših pridelkov. V preteklosti smo tam dosegali tudi od 30 do 60 odstotkov višje cene kot pri nas, zdaj pa jih je kriza izenačila," pravi.

Po Markežičevem mnenju bi razmere spremenilo troje – drugačna in decentralizirana organiziranost odkupa trgovskih družb ter kupci. "Ti bi morali zahtevati doma pridelano hrano. Svoje pa bi lahko dodali gostinci, ki bi lahko več hrane, ki jo ponujajo gostom, pripravili iz lokalno pridelanih pridelkov," je prepričan.