“Intervencija je bila izpeljana šolsko,” je potek reševalne akcije po četrtkovi nesreči balona povzel Robert Sabol, voznik reševalnega vozila, ki je prišlo prvo na kraj nesreče.

Osnovne informacije so bile skope; sporočeno je bilo, da gre za nesrečo toplozračnega balona z 32 ljudmi. Reševalci so bili presenečeni, da tako veliki baloni sploh obstajajo. “Nov Fabianijev most nam je zelo skrajšal pot; na kraj smo prišli s konvojem gasilskih vozil šest minut po nesreči,” je povedal. Takoj po prihodu so v nadzorni center sporočili, da gre za množično nesrečo z več kot desetimi udeleženimi. Odzvalo se je toliko reševalnih ekip, da se jim po odvozu ponesrečencev ni bilo treba vračati iz bolnišnice na kraj nesreče. Prvo pomoč so nekaterim opečenim takoj nudili tudi gasilci. Reševalce je najbolj pretresel prizor v košari, v kateri so bila štiri trupla, po prihodu reševalcev pa ni umrl nobeden od ponesrečenih. “Najbolj tragično pa je bilo na urgenci, kamor so prišli svojci,” je dodal Sabol.

Otežila bi lokacija

“Vprašanje je, kako bi reševanje potekalo, če bi se nesreča zgodila v nedeljo ponoči v snegu na Krimu,” se je spraševal Sabol, ki je poleg profesionalcev pohvalil vse prostovoljce in očividce, ki so bili v pomoč.

Tomaž Kučič, poveljnik ljubljanske gasilske brigade, pa je prepričan, da bi drugačne okoliščine sicer otežile reševanje, vendar pa bi bil odziv vseh, ki so sodelovali v akciji, enak. Poudaril je, da je k dobremu poteku reševanja prispevalo tudi to, da se reševalci iz različnih služb med sabo poznajo iz reševalnih vaj.