Še kdaj plačamo podkupnino

Kar 27 odstotkov vprašanih po vsem svetu je v zadnjih 12 mesecih pri dostopu do javnih storitev in institucij plačalo podkupnino, kaže raziskava Transparency Internationala. Slovenija je s šestimi odstotki vprašanih, ki so potrdili, da so morali plačati podkupnino, na lestvici dokaj visoko. 

Uvrstila se je v družbo Bolgarije, Estonije, Italije Švice, Velike Britanije in ZDA, kjer je podkupnino pri dostopu do javnih storitev plačalo od pet do 9,9 odstotka vprašanih. Slovenija spada tudi v skupino držav, katerih prebivalci menijo, da se je stopnja korupcije v zadnjem času še povečala.

Najbolj poštena je vojska

Prebivalci 51 v raziskavo vključenih držav kot najbolj skorumpirano institucijo ocenjujejo politične stranke; med njimi so tudi Slovenci. Politične stranke slovenski anketiranci tudi sicer ocenjujejo kot najbolj skorumpirane med 12 različnimi sistemi države.

Na lestvici od ena do pet, petica pa pomeni izjemno skorumpiranost, so politične stranke dobile oceno 4,2 (svetovno povprečje je 3,8). Sledi parlament z oceno 3,9. Najmanj pa je po oceni vprašanih skorumpirana vojska, ki je dobila povprečno oceno 2,7.

Obupavamo nad bojem

V primerjavi z raziskavo, opravljeno v letih 2010 in 2011, je stopnja prepričanja, da se državljani lahko spopadejo s korupcijo, upadla v 91 državah, ki so sodelovale v obeh raziskavah. V Sloveniji je padec več kot 20-odstoten.

Najpogosteje izbrana aktivnost v boju proti korupciji je za večino držav podpis peticije, v to skupino se je uvrstila tudi Slovenija. Druge možnosti so bile še denimo uporaba socialnih omrežjih ali udeležba na protestu. V Sloveniji bi se vsaj ene od aktivnosti udeležilo kar 95 odstotkov vprašanih.

KPK: Težava sistemska korupcija

"Raziskava Transparency Internationala znova kaže – na kar KPK opozarja že nekaj let –, da je problem korupcije v Sloveniji sistemski ter da ima uničujoč vpliv na pravno in socialno državo. Zato rešitev ni samo v večji učinkovitosti organov odkrivanja in pregona ali pravosodja, ampak je potreben bistveno drugačen pristop k vladanju, veliko več transparentnosti, integritete nosilcev politične oblasti, preglednejše financiranje političnih strank in drugačen odnos do državnega premoženja, ki ga politika pojmuje kot svoj plen. V tem pogledu bosta prihajajoča privatizacija državnih podjetij in sanacija državnih bank pomemben test, ki bo pokazal, ali se v Sloveniji osebe na ključnih položajih problema (sistemske) korupcije končno lotevajo resno in z dejanskim namenom napraviti korak naprej v boju zoper ta pojav," so v Komisiji za preprečevanje korupcije zapisali v sporočilu na javnost.