Okolje. “V Sloveniji nimamo izdelanega sistema, na podlagi katerega bi bili možni ukrepi proti tujerodnim vrstam. Ne vemo, kdo naj bi jih odstranjeval, prav tako ne, kako naj bi jih odstranjevali. Nimamo sistema zgodnjega obveščanja o pojavu novih tujerodnih vrst,” opozarja Jana Kus Veenvliet iz Zavoda Symbiosis.

Skupna evropska akcija

“Predlog uredbe Evropske komisije (EK), je dobrodošel, saj bo podlaga za ureditev ravnanja z invazivnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami,” pravi Kus Veenvlietova. V Bruslju ugotavljajo, da so nacionalni ukrepi preveč razdrobljeni – ena država denimo ukrepa proti določeni vrsti, njena soseda pa ne. EK predlaga usklajeno politiko držav članic z uvedbo mejnih kontrol, popolno prepovedjo uvoza, prodaje in vzgajanja problematičnih vrst ter uvedbo sistema za zgodnje odkrivanje vrst, ki v Evropo prihajajo naključno.

Semena iz Luke Koper

Invazivne tujerodne vrste v Evropi vsako leto povzročijo za najmanj 12 milijard evrov škode, in sicer z ogrožanjem zdravja ljudi, uničevanjem infrastrukture in izgubami pridelka v kmetijstvu. Kolikšno škodo invazivne vrste povzročajo pri nas, ni znano. “Med najbolj ogroženimi območji je Primorska, predvsem zaradi Luke Koper, kjer se pri pretovarjanju vnašajo semena številnih rastlin,” pravi Robert Leskovšek s kmetijskega inštituta. “Na njivskih površinah je velika težava ambrozija, ki je tja prišla predvsem z gradnjo avtocest,” razlaga Leskovšek.


Ambrozije ne odstranjujejo

“Zavedamo se, da je treba rešiti problematiko odstranjevanja ambrozije na državnih, lokalnih in občinskih cestah, kar pa je povezano z dodatnimi finančnimi sredstvi in dodatnimi kadri,” na vprašanje, kdo skrbi za odstranjevanje ambrozije, ki se množično razrašča na javnih površinah, odgovarjajo na ministrstvu za kmetijstvo. Amrozija je namreč edina invazivna vrsta, glede katere od leta 2010 velja odredba, po kateri jo morajo lastniki zemljišč odstranjevati na lastne stroške.