Predsednik vlade v odstopu Miro Cerar se bo sestal s predsedniki parlamentarnih strank in jim predstavil nadaljnje postopke glede tožbe proti Hrvaški pred Sodiščem EU v Luxemburgu. Sam se skupaj z nekdanjimi koalicijskimi partnerji zavzema za hitro vložitev tožbe, ki naj bi bila že pripravljena. Čaka le še na prevod. A med strankami na desni in levi bi na današnjem sestanku, ki se bo začel ob 15. uri, lahko naletel na nasprotovanje.

Stranki LMŠ in SAB se do želje po hitrem posredovanju vlade v odstopu, ki ne želi čakati na formacijo nove, pred sestankom še nista jasno opredelili. V NSi so izrazili mnenje, da niso naklonjeni hitenju.

Relativni zmagovalec volitev Janez Janša je usklajevanje, ki je po njegovih besedah v času medvladja glede odprtih dilem nujna in uveljavljena praksa, pozdravil, a zapisal, da tožba zoper Hrvaško v tem trenutku ni niti edino niti najpomembnejše odprto vprašanje. Na dnevni red bi si sam želel uvrstiti še o zadnjih informacijah glede stališča Evropske komisije do prodaje NLB in zaščiti premoženja NLB pred rubeži hrvaških sodišč. Zavzel se je tudi, da bi morali pred zasedanjem Evropskega sveta 28. junija oblikovati tudi usklajeno stališče Slovenije do predlogov glede migracij.

Da ne gre hiteti in bi bilo bolje počakati na novo vlado, saj Slovenije ne priganjajo roki, je vlado v odhajaju med drugim opozorilo tudi nekaj domačih pravnih strokovnjakov.

Več zapletov pa si nekdanja koalicija pri vložitvi tožbe lahko obeta od Levice in SNS, kjer tožbi nasprotujejo. Že v ponedeljek je s svojimi stališči izstopal predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki nasprotuje celotni arbitražni razsodbi: "Vse temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, kar pomeni, da je ta odločitev arbitražnega tribunala neveljavna." Matej Tavšner Vatovec, Levica, pa je navedel, da so bili do tožbe kritični že konec prejšnjega sklica: "Jasno je, da to ne bo doprineslo nič pozitivnega, pač pa bo še dodatno zaostrilo odnose s Hrvaško."

Vlada je pred odstopom predsednika vlade sicer sprejela zavezo, da v imenu Slovenije vloži tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU, če tega ne bo storila komisija in če bo Hrvaška še naprej zavračala implementacijo odločbe. Vsebino pisma, ki je romalo na Evropsko komisijo in je osnova za tožbo, so pred tem na zaprti seji soglasno podprli tudi člani parlamentarnega odbora za zunanjo politiko.