Policija bo menda zdaj težje dobila odredbe za tajno sledenje, prisluškovanje in druge prikrite ukrepe, ki jih potrebuje pri lovu na kriminalce. Odredbe za posege v ustavno pravico do (komunikacijske) zasebnosti, tudi lumpov, pač morajo biti ustrezno utemeljene oziroma temeljiti na zahtevanih standardih.

Policija bo manj učinkovita. Kdo je na potezi? Nedvomno davčna uprava. Tudi Al Capone je končal za rešetkami zaradi davčne utaje. “In kaj je z obrnjenim dokaznim bremenom (poenostavljeno to pomeni, da mora osumljenec sam dokazati, od kod mu premoženje, op. p.), ki je v svetu eden od pomembnih sredstev v boju proti vsem vrstam organiziranega kriminala?” sprašuje stroka.

Kaj čakajo. Davčna uprava bi se morala že zdavnaj zganiti ob informacijah o nesorazmernem premoženju, ki ga imajo glede na prijavljene dohodke določeni posamezniki. Ko sem nedavno spraševala enega od dacarjev, zakaj ne pregledajo ljudi, ki po javno dostopnih podatkih še zdaleč ne zaslužijo toliko, da bi lahko svoje premoženje tako zelo povečevali (na primer z naložbami v nepremičnine, drage avtomobile in drugim luksuzom), je potarnal: “Smo kadrovsko podhranjeni. Se ne da! Na enega davčnega inšpektorja pride namreč po več kot 900 zadev.” Na enega slovenskega sodnika pride trikrat manj primerov. Ti podatki kažejo, kje bi si morali prizadevati za kadrovsko krepitev. Stroka pa opozarja še na nujno spremembo zakonodaje; pred desetimi leti je bila po njihovih ugotovitvah namreč davčna uprava učinkovitejša kot danes.