Nafta je prebila novo psihološko mejo, saj je treba za sod te dobrine odšteti 132,08 dolarja. Najnovejši preboj cene nafte so spodbudili strahovi pred neredno dobavo črnega zlata. Pred kratkim je združenje držav izvoznic nafte (OPEC) zavrnilo zahteve po zvišanju dnevne količine načrpane nafte. Prvi mož te organizacije Abdalla Salem el Badri je dejal, da je "svetovni trg v zadostni meri založen z nafto".

Ceno nafte je podžgal tudi padec tečaja dolarja v razmerju do evra. Prvič po aprilu je treba za evro spet odšteti več kot 1,57 dolarja.

	Upanje, da so ceno nafte umetno napihnili špekulanti, je prazno. Vzrok za visoko ceno so izključno čedalje manjše zaloge. Iz poročila EWG

Naftni vrh že mimo?
Analitiki menijo, da konca poleta cene nafte še ni na vidiku. Ameriška investicijska banka Goldman Sachs celo ocenjuje, da bo cena nafte najpozneje v dveh letih dosegla 200 dolarjev. Zelo pesimistični pa so v meddržavni nevladni organizaciji Energy Watch Group (EWG), ki spremlja stanje raziskav na naftnem trgu. V svojem najnovejšem poročilu EWG navaja, da je globalna ponudba nafte nafte že presegla svoj vrh in da bo šlo samo še navzdol. 81 milijonov sodov nafte, kolikor jih v letu 2006 vsak dan prišlo na tržišče, naj bi bil ponudbeni maksimum. "Smo v fazi pojemajoče ponudbe. Leta 2020 bo prišlo na trg le še 58 milijonov sodov nafte na dan," navaja poročilo.

Srhljive navedbe EWG se naslanjajo na poročila o novoodkritih zalogah nafte v preteklih desetletjih. Med letoma 1960 in 1970 naj bi povprečno novoodkrito naftno nahajališče vsebovalo za 527 milijonov sodov nafte, v obdobju 2000 do 2005 pa se je ta količina zmanjšala na borih 20 milijonov sodov.