Glede na to, da se je močnejši trend padanja cen nafte začel nekje v sredini leta 2014, se trenutno po ocenah Banke Slovenije učinki tega še niso v večji meri odrazili v bruto domačem proizvodu (BDP).

Učinek se pokaže po letu ali dveh

Ocene namreč kažejo, da se vpliv šoka cen nafte na gospodarstvo pokaže po daljšem časovnem obdobju, največji učinek pa tako doseže šele po letu ali dveh od začetka šoka. Vpliv na BDP v zadnjem lanskem četrtletju zato v Banki Slovenije ocenjujejo kot razmeroma majhen, k rasti naj bi padanje cen nafte prispevalo okoli 0,1 odstotne točke.

V celotnem letošnjem letu pa bi bil lahko realni BDP za 0,3 do 0,5 odstotka višji kot v primeru, če cene nafte ne bi ostale na trenutnih nizkih ravneh.

Ocen tujih analiz na Banki Slovenije ne morejo komentirati, ker ne poznajo obdobja, na katero se nanašajo. Pri vseh teh ocenah je treba po njihovih navedbah upoštevati dejstvo, da se zaradi nižanja cen nafte hitro krčijo tudi gospodarstva, ki spadajo med pomembne trgovinske partnerice Slovenije, kot je npr. Rusija, zaradi česar se manjša povpraševanje po proizvodih nekaterih izvoznikov.

Za konkurenčnost pomembnejši drugi elementi

Na vprašanje, kako naj slovenska podjetja izkoristijo ugodne učinke poceni nafte, na Banki Slovenije opozarjajo, da se cene črnega zlata kot surovine nižajo tudi za podjetja v drugih gospodarstvih, učinek na konkurenčnost pa je odvisen od deleža nafte med inputi podjetij.

Za zagotavljanje konkurenčnosti so zato po mnenju Banke Slovenije najbrž pomembnejši ostali elementi, med drugim stroški dela, učinkovitost proizvodnih dejavnikov ter sposobnost iskanja tržnih niš in inovacijska zrelost.