“Da vlagatelj prijave nima položaja stranke v postopku in se sploh ne more pritožiti, je bil odgovor na pritožbo, ki sem jo prejel od mariborske enote Veterinarske uprave RS (Vurs),” je bil ogorčen bralec Janko Friš. “Napotili so me celo na civilno pravdo, čeprav sem oporekal njihovi ugotovitvi v odločbi, ker v prijavi nisem podal nič lažnega,” je dodal.

Friš nas je na svoj primer opozoril, potem ko smo poročali o primeru Valerije Kršlin, ki ji je bila prav tako očitana lažna prijava, z Vursa pa so takrat večkrat ponovili, da je, “če se stranka ne strinja z odločitvijo inšpektorja, v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku mogoča pritožba”.

Lažno pomeni naklepno
“Pri lažnih prijavah gre za naklepna dejanja, kjer prijavitelji celo večkrat z namenom reševanja medsosedskih sporov, nagajanja ali iz drugih razlogov izkrivljajo dejansko stanje ali pavšalno, brez utemeljitev podajajo prijave,” so z Vursa odgovorili na vprašanje, kaj smatrajo kot lažno prijavo.

Prosili smo jih za konkretno ponazoritev, kaj se zgodi, če kdo sicer slabo ravna z živaljo in prijavitelj to opaža že nekaj časa, ob obisku inšpektorja pa je vse po predpisih. Janko Friš je prijavo namreč podal tri tedne prej, kot je bil opravljen inšpekcijski pregled.

“Napisano imamo, da se ob sumu mučenja živali odzovemo takoj. Za druga prepovedana dejanja pa naj bi nadzor opravili v enem tednu, a nam to ne uspe vedno,” je na sredini seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (sklicana je bila prav zaradi primera Kršlinove) povedala Vida Čadonič Špelič, direktorica Vursa. “Lani je naših 205 uradnih veterinarjev skupaj opravilo 311 tisoč pregledov, teh pa imamo na voljo vedno manj,” je pojasnila.

Globo za lažno prijavo, lahko odda le, kdor je pravočasno opravil nadzor, pa meni Breda Pečan, poslanka Socialnih demokratov. “Če je na nadzor čakal več tednov, nima pravice dati globe. V tem času se lahko veliko spremeni, žival lahko tudi pogine,” je dodala.