Neodgovornost in malomarnost lastnikov, zanemarjanje živali ... To je razkril Vursov izredni nadzor nad lastniki registriranih nevarnih psov. Ker ustreznega nadzora nad vsemi preostalimi imetniki živali še vedno ni, lahko le ugibamo o dejanskem številu živali, s katerimi neprimerno ravnajo ali jih celo mučijo. Tokratna akcija je namreč zajela le 0,3 odstotka psov, in še to le registriranih.

Vraščena veriga. Na Vursu, pri nas edinem pristojem za odvzem hišnih živali, pravijo, da imajo kadrovsko stisko. Je rešitev živalska policija? Ponekod v ZDA so na primer nevladne organizacije tiste, ki so pristojne za nadzor in sankcioniranje neprimernega ravnanja z živalmi. Financirajo se s prostovoljnimi prispevki. Tako pokrijejo tudi oskrbo odvzetih živali.

Del pristojnosti bi Vurs morda lahko prepustil celo občinam, za kar bi sicer morali spremeniti zakon. Denar bi lahko zagotovili s kaznimi. Sistem čipiranja (označevanja) imamo že deset let, nečipirani psi pa še vedno polnijo zavetišča. Označenost psov bi preverjale mobilne enote – za to človek vendar ne potrebuje veterinarske izobrazbe. Prav tako ne za kaznovanje lastnikov, ki psov nimajo na povodcih ali za njimi ne pobirajo iztrebkov.

A brez sprememb Vurs ostaja edini, ki se lahko odziva na prijave mučenja. Ker živali težko opozorijo na neustrezno ravnanje lastnikov, so zato opazovanje, ukrepanje okolice in prijave nujni. Sicer bodo zavetišča še naprej sprejemala živali z vraščenimi verigami okoli vratu ali pohabljenimi udi.