Odbor, ki spremlja uresničevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, je sicer najprej pozdravil dejstvo, da se je zasedanja udeležil sam slovenski notranji minister Gregor Virant, kar da dokazuje zavezanost in odločenost pristojnih organov za izvršitev sodbe omenjenega sodišča glede izbrisanih.

V stališčih, ki so jih objavili, pa pozdravlja tudi dejstvo, da je DZ sledil priporočilom odbora in glede na prvotni predlog zakona o odškodninah za izbrisanih razširil krog upravičencev do odškodnin. Prav tako z zadovoljstvom ugotavlja, da so v parlamentarnem postopku posebno pozornost namenili višini odškodnine, ki jo bodo lahko izbrisani zahtevali v hitrem upravnem postopku, in vsoto dvignili s prvotnih 40 na 50 evrov za mesec izbrisa. Tudi znesek, ki ga bodo lahko izterjali v sodnem postopku, se je dvignil z 2,5 na 3-kratnik omenjene vsote.

Uresničevanje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice bodo tako preverjali "zgolj" v standardnem nadzornem postopku. Sekretariatu so tako člani odbora naročili tudi, naj pripravi celovito oceno sprejetih ukrepov.

"Odškodninska shema bo najbrž zadoščala"

Odbor namestnikov ministrov Sveta Evrope se je na zakon o odškodninah za izbrisane odzval zelo pozitivno, je po zasedanju omenjenega odbora za STA dejal Virant. Kot je povedal, je bil zakon deležen pohval, kritik in pripomb nanj pa ni več.

Minister je dobil vtis, da bo zakon zadostoval za dokončno ureditev vprašanja odškodnin za izbrisane. Se pa zaveda, da bo zadnjo besedo glede zakona imelo evropsko sodišče. "Njegove sodbe ni mogoče vnaprej predvideti, po mojem pa obstaja zelo velika verjetnost, da bo odškodninska shema, ki jo predvideva zakon, zadoščala," je dejal.

Kakšne bodo nadaljnje odločitve evropskega sodišča glede izbrisanih sicer še ni znano, Virant pa pričakuje, da bo omenjeno sodišče v relativno kratkem času odločilo o tožbi za materialno škodo, ki so jo na sodišče vložili Mustafa Kurić in še pet drugih izbrisanih.