Kot smo že poročali, mariborski zastopnik pacientovih pravic Viktor Pilinger je med drugim v lanskem letu opravnaval primer starejše varovanke enega od domov upokojencev na Štajerskem. Njene svojce so na domnevno neustrezno nego v domu opozorili v bolnišnici, kjer je kasneje umrla; šlo naj bi za preležalnine in dekubituse, povzročene v domu upokojencev zaradi zanemarjene nege.

Vodstvo doma je sicer vztrajalo pri ustreznosti nege, ob soočenju z delavci bolnišnice je prišlo do medsebojnega prelaganja odgovornosti, nakar so sprejeli dogovor, da v obeh institucijah izvedejo izredni nadzor.

Domovi za ostarele brez nadzora

V domu za upokojence nadzor ni bil možen, ker za to ni bilo ustrezne pravne podlage. Po pojasnilo smo se obrnili na Ministrstvo za zdravje RS, kjer nam je Zdenka Tičar pojasnila, da je razlog v pravilniku, ki so ga na ministrstvu izdali 3. avgusta 2013.

Takrat je strokovne nadzore začelo izvajati ministrstvo. “Pri tem pravilniku je šlo za neprimerno dikcijo, ki ni vključevala vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Izločal je vse izvajalce, ki so izvajali zdravstveno nego in rehabilitacijo v socialno varstvenih zavodih,” pojasnjuje Tičarjeva. Torej tudi v domovih za upokojence oziroma starejše.

Na ministrstvu, dodaja, so sicer na podlagi utemeljenih pritožb želeli izvajati nadzor, vendar so s strani domov za starejše dobili odgovore, da za to enostavno nimajo pravne podlage. Izhajajoč iz pravilnika, ki so ga na ministrstvu pripravili sami.  Foto: Saša Despot zdravstvo

Člen so popravljali 17 mesecev

“Opravičili smo se, da je bila pač ta zadeva malo nepremišljeno napisana in zato, da ne bi naleteli na neprijetne odpore, smo tisti člen, ki je izločal socialno varstvene zavode, popravili,” pravi Tičarjeva.

Pravilnik, ki je bil izdan 3. avgusta 2013, so popravili 16. januarja 2015. Torej za popravek, ki daje pravno podlago za opravljanje izrednih nadzorov nege v domovih za ostarele, so potrebovali dobrih 17 mesecev. Toliko časa so potrebovali zato, ker je moral popravek iti skozi ustrezne procedure in javne razprave, pojasnjuje Tičarjeva, ki hkrati poudari, da so v tem času izvajali strokovne nadzore v bolnišnicah in ostalih zdravstvenih zavodih. Na naše vprašanje, če v domovih za ostarele ni bilo te potrebe, prizna, da je potreba sicer bila, vendar - še enkrat - za to ni bilo ustrezne pravne podlage.

“Glede na pritožbe smo pozvali domove za ostarele, naj nam pošljejo neko predhodno dokumentacijo, vendar smo od njih dobili odgovore, da nimamo nobene podlage in da tega ne moremo zahtevati. Te odgovore smo sprejeli kot dejstvo, da moramo najprej urediti pravno podlago, kar smo storili.”

Med počitnicami nadzorov ne bo

Letos so strokovnjaki različnih zdravstvenih profilov v okviru komisije ministrstva v domovih za ostarele opravili sedem nadzorov; štirje so že zaključeni, trenutno čakajo na zaključna poročila.

Glede na pritožbe, ki so šle skozi prvo sito in so bile ocenjene kot utemeljene, na izredni strokovni nadzor čaka še najmanj pet domov za upokojence. “Opravili jih bomo po septembru, saj je do takrat težko sestaviti komisije,” napove Tičarjeva.

Glede ugotovitev letos opravljenih nadzorov poudari, da o posameznih primerih zaradi varovanja podatkov ne bi govorila, prizna pa, da prihaja do napak in pomanjkljivosti pri izvajanju zdravstvene nege.

Pri dotičnem primeru varovanke iz enega izmed štajerskih domov za upokojence naj bi šlo predvsem za slabo komunikacijo med zavodi. Do natančnih ugotovitev strokovne komisije v tem trenutku še ne moremo, saj mora najprej poročilo komisije prejeti vodstvo zavoda oziroma dotični dom za upokojence, ki ima nato 8-dnevni rok za pripombe. 

Natančno do kakšnih napak prihaja pri izvajanju nege z slovenskih domovih za ostarele, bomo lahko konkretneje pisali takrat, ko bodo zaključeni izredni nadzori in ko bodo izdana poročila. 

barbara.barbic@zurnal24.si