Službeni nadzor vrhovnega sodišča je pokazal, da so bili postopki sodišča v primeru Zorana Vaskrsića pravilni in zakoniti glede na časovno zaporedje dejanj, aktivnost strank in druge okoliščine. Ali je bilo načelo sorazmernosti preseženo in je izvršba presegla potreben obseg, se ne more ugotoviti iz dejstva, da je bila nepremičnina dolžnika prodana v postopku, v katerem se je v času njene prodaje na javni dražbi izterjevala denarna terjatev v višini dobrih 124 evrov, so zapisali na vrhovnem sodišču.

Vaskrsić bi lahko predlagal drugo sredstvo izvršbe

Pri tem je treba upoštevati tudi naravo izvršilnega postopka in vse okoliščine primera – tudi ravnanje strank med postopkom, so navedli na sodišču in pojasnili, da lahko sodišče na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva ali predlagano sredstvo izvršbe zamenja z drugim, če to zadošča za poplačilo terjatve. V tem primeru dolžnik takega predloga ves čas postopka ni podal in v postopku tudi ni sodeloval, čeprav je imel možnost.

Vaskrsić je bil seznanjen s sodnimi pisanji

Dolžnik je bil s sodnimi pisanji seznanjen, so še ugotovili v  službenem nadzoru, ki ga je 13. marca odredila podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto. Tako je bil seznanjen tudi s tem, da se tudi za poplačilo terjatve v višini 124,38 evra vodi izvršba na nepremičnine, so še navedli.

Na vrhovnem sodišču so pojasnili tudi, da je upnik izvršbo predlagal najprej na premičnine, po neuspešnosti le-te pa na nepremičnine. Takrat je bil že v teku drug postopek izvršbe na dolžnikove nepremičnine, zato se je omenjena izvršba priključila tej.