Sodna evidenca o izrečenih kaznih 45-letnemu Kamničanu Denisu Čuševiću obsega kar devet strani. Torej nič čudnega, da je za rešetkami preždel dve desetletji – skoraj polovico – svojega življenja, sklepati pa je tudi mogoče, da morda ni najbolj spreten vlomilec.

Foto: D. M. Denis Čaušević Pokazal jim je osebno izkaznico

Na to domnevo napeljujeta vsaj dva njegova spodletela podviga, oba iz leta 2016. Najprej, 3. marca dopoldne, je preplezal ograjo pred ljubljansko nadškofijo in se povzpel v drugo nadstropje, kjer je stanovanje nadškofa Stanislava Zoreta. V malho je strpal prenosni računalnik, kuverti s 7500 avstralskimi dolarji in 510 evri, šampone, dežnik in anorak.

Med vračanjem so ga zalotili zaposleni in vprašali, kaj počne tam. Dosegli so celo, da jim je pokazal osebno izkaznico, ki so jo fotokopirali. Ko so ugotovili, da je bil nadškof Zore okraden in poklicali policiste, ti pač niso imeli težkega dela, da so prišli do Čauševića.

Obsojen je bil na osem mesecev zapora, Zore pa ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka, češ, da tako ali tako ne bo nič dobil. Čaušević je bil brezposeln in brez premoženja, nadškofov računalnik je medtem že zamenjal za kokain.

Splezal 12 metrov visoko

Dobra dva meseca kasneje je vlomil v stanovanje na Trubarjevi cesti in to precej vratolomno, splezal je dvanajst metrov visoko, na streho. Ker so prostore ravno obnavljali, je ukradel orodje, brusilni stroj in kotno brusilko, računalniško miško in nahrbtnik, za povrh pomazal stene z barvo in razbil nekaj luči, pri tem pa izgubil svojo zdravstveno izkaznico. Policistom je spet olajšal preiskavo.

Še pred aretacijo je vdrl v bližnjo kitajsko restavracijo in odnesel nekaj nakita, prenosnik, oblačila in brivnik ter spet razbil nekaj luči. Obsojen je bil na leto in osem mesecev zapora in zagotovil, da ne bo več izvrševal kaznivih dejanj, zatrdil je še, da se zdravi odvisnosti od drog.

V enem mesecu pet tatvin

Vendar je Čaušević, po izobrazbi elektrotehnik, obljubo požrl. Letošnjega 24. julija se je znašel v priporu na Povšetovi, v ponedeljek pa na ljubljanskem okrožnem sodišču. Tožilka Ana Toni mu je očitala kar pet tatvin, od teh dve veliki.

Dvaindvajsetega junija okrog polnoči si je v hotelu na Taboru prisvojil prenosni računalnik in povzročil za 2.000 evrov škode, nekaj dni kasneje pa na Rimski cesti vrgel kamen v izložbo Drogerie markta (DM), si nagrabil parfume in zbežal, ko se je sprožila dimna zavesa.

Očitno se računalnike in kozmetiko najlažje preproda dalje, saj je 150 evrov parfum izmaknil tudi julija v Nami. V tem mesecu je povzročil še 1000 evrov škode v hotelu Slon, kjer je vzel kuverte s petimi avtomobilskimi ključi in mobitel, ter 2.500 v  trgovini Mango, iz katere je odnesel dlančnik.

Meni je vseeno

V primeru priznanja krivde je tožilka Tonijeva zanj predlagala enotno kazen eno leto in 11 mesecev zapora ter podaljšanje pripora, ne pa tudi preklica pogojne zaporne kazni, ki mu jo je za tatvino izreklo ljubljansko okrajno sodišče.

"Priznavam krivdo. Dokaj res je, kar piše v obtožnici," je prostodušno izjavil Čaušević in po zaključni besedi zagovornice po uradni dolžnosti Neli Gorogranc, ki se je zavzela za blažjo kazen, stoično čakal na sodbo.

Sodnica Dejana Fekonja mu je izrekla enotno kazen eno leto in osem mesecev zapora ter podaljšanje pripora, a ga oprostila stroškov kazenskega postopka. Podjetju DM mora tudi povrniti 1843 evrov škode, ostali oškodovanci pa premoženjskopravnega zahtevka niso vložili. Najbrž se zavedajo, tako kot se je pred njimi nadškof Zore, da od obtoženca težko kaj pričakujejo, še vedno je brez prihodkov in premoženja.

Besedo je na koncu dobil tudi Čaušević, a ni vedel, kaj bi z njo: "Nimam česa povedati. Meni je vseeno."

Ob odhodu iz sodne dvorane mu je sodnica Fekonja prijazno namenila "na svidenje". Kmalu mu bo sodila za še eno tatvino.