Ko je država ukinila brezplačne registrske račune za delnice, smo primerjali stroške imetništva delnic, ki so znašali od sedem do več kot trideset evrov. Zdaj se lahko ti stroški zaradi lastništva delnic tudi več kot podvojijo. 

Groza za certifikatske delničarje

Borznoposredniška družba ali banka, pri kateri imate odprt trgovalni račun, si bo za vsako izplačilo dividende lahko zaračunala nadomestilo. Najslabše se bo godilo tistim, ki imajo malo in več različnih delnic, saj se strošek obračuna ob vsakem izplačilu, lahko pa celo poje celotne dividende. 

Pred ukinitvijo registrskih računov je delniška družba sama od KDD pridobila podatke o delničarjih in poskrbela za izplačilo dividend (praviloma so to zaupali kakšni banki). Po novem to delajo borznoposredniške družbe in zato tudi računajo. Koliko? Precej. 

NLB vzame do 60 evrov, Ilirika do 50

KDD si zaračuna strošek 60 centov, svoje pa vzame še borznoposredniška hiša ali banka. NLB bo ob izplačilu dividend obračunala najmanj dva evra nadomestila za obdelavo in izplačilo, sicer pa 1,4 odstotka izplačila in največ 60 evrov. Pri Iliriki je strošek unovčevanja najmanj štiri evre in največ 50 evrov, sicer pa 1,5 odstotka od vrednosti izplačila. BKS banka zaračuna najmanj dva evra, sicer pa odstotek od vrednosti izplačila in največ štiri evre. 

Delničar, ki ima 71 delnic Pozavarovalnice Sava, bo od 56,80 evra bruto dividend na račun dobil 40 evrov, skoraj trideset odstotkov mu bodo pojedli država, NLB in KDD. Po starem bi na račun prejel 2,6 evra več. Če ima račun pri Iliriki, bo na račun dobil 4,60 evra manj kot po starem, država, KDD in borznoposredniška družba pa mu bodo pobrali tretjino bruto dividende, še vedno daleč največ država. 

Kdor bo dobil 500 evrov dividend in ima račun pri NLB ali Iliriki, bo dobil okrog šest evrov manj kot po starem. 

Od deset evrov ostane 2,90 evra dividende

Kdor ima sto delnic Gorenja, bo dobil deset evrov bruto dividende, pri Iliriki in drugih družbah, ki obračunajo najmanj štiri evre nadomestila, mu bo na račun kapnilo le 2,90 evra. Država mu bo pobrala 25 odstotkov bruto dividende, borzna družba in KDD pa kar 46 odstotkov. Pri nižjih zneskih dividend pa bodo stroški izplačila lahko celo višji od dividende. 

Razvadili so nas z zastonj sistemom

"Ravno danes smo dobili obvestilo o nakazilu dividende za eno delnico Cinkarne Celje, ki gotovo ne pokrije stroškov, a se s tem še nismo uspeli ukvarjati, saj je sezona skupščin," nam je dejal sekretar združenja Malih delničarjev Skupaj Grega Tekavec. "20 let smo imeli zastonj sistem in smo se razvadili. Na strošek za vodenje bančnega računa smo se že zdavnaj navadili. Ni pa zdaj najboljše sporočilo, naj ljudje prodajo delnice, morda jih bo kdo tudi dokupil, da se mu bo splačalo imeti trgovalni račun in da bo pokril vse stroške," pravi Tekavec. 

Na vprašanje, kako da v tujini (ukinitev registrskih računov smo namreč izvedli prav zaradi prehoda na evropski sistem) stroškov za izplačilo dividend ne računajo, pa odgovarja, da so v tujini trgovalni računi bistveno dražji. "Dvomim, da lahko kdo z dvema evroma nadomestila izvede storitev, saj je treba več papirja natisniti za novo stranko," pravi Tekavec.

Nadomestilo za pokrivanje minusa?

Ob ukinitvi registrskih računov se o strošku unovčevanja dividend ni govorilo. So pa ponudniki zaračunavali stroške, ki v zakonu niso bili opredeljeni, zato je državni zbor sprejel avtentično razlago zakona, s katero so zaračunavanje prepovedali in morda bodo ponudniki s tem nadoknadili "izgubo". 

dezurni@zurnal24.si

Prikaz nasprotnih dejstev

Da se ob ukinitvi registrskih računov o stroških unovčevanja ni govorilo, ne drži v celoti. Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je na vse skrite pasti in stroške, ki jih bodo delničarjem zaračunavale borzno-posredniške družbe in banke, vztrajno opozarjalo skozi ves čas postopka ukinjanja registrskih računov, vsaj od septembra 2015.

Matevž Tratar, generalni sekretar VZMD