Pravijo, da v nesreči spoznaš prijatelja, glede na videno v zadnjih dneh pa imamo Slovenci dobre prijatelje. To so in niso naši znanci in sosedje, so poklicni in prostovoljni gasilci, policisti ter pripadniki civilne zaščite. V tujih državah je v primeru velikih naravnih katastrof poleg gasilcev in reševalcev takoj na terenu tudi vojska ali njene službe, pri nas pa se je ta vključila šele včeraj. Za to pa niso krivi njeni pripadniki, temveč njihovo vodstvo.

Ampak v tem trenutku to niti ni pomembno, nadčloveški napori, ki so jih te dni pokazali vsi, ki so ljudem na prizadetih območjih pomagali, jim reševali življenja in lastnino, so pokazali pravo solidarnost, pogum in nesebičnost. Pozabljeni ali vsaj začasno na stranski tir postavljeni so bili razprtije, prepiri in medsosedski spori – skratka, običajno življenje. Pokazalo se je celo pravo srce Slovencev, saj so nekateri ob vsej katastrofi našli čas za zabavo, pa četudi je to deskanje po poplavnih vodah.

Mogoče junaki niso le posamezniki, mogoče je v tem primeru junak kar ves slovenski narod. Najsi bodo to tisti, ki so stoično prenašali potopljene kleti, zalite ulice, poplavljene avtomobile, še posebno pa vsi tisti, ki so premagali strah, razprtije, prepire ter takšne ali drugačne krize in soljudem v stiski priskočili na pomoč. Naj nas svet pozna po junaštvu in nesebičnosti, ne pa po klišejih o skoposti, pijančevanju, samomorilnosti in večnih prepirih med našimi in vašimi.