Rajko Pirnat, profesor prava in eden od soavtorjev slovenske ustave, je bil zelo kritičen do "depeše", ki ga je zunanje ministrstvo pod vodstvom Anžeta Logarja poslalo Svetu Evrope kot vladni odgovor na prijave o pritiskih na medije v Sloveniji.

"To je uradni dokument, ki mora izražati določeno uravnoteženost pogledov, gre pa za zelo enostranski ideološki dokument, ki po moje ne zasluži oznake vladni," je za Odmeve na TV Slovenija dejal Pirnat.

"Bil pa je poslan z ministrstva. Pogledal sem ga prav na njegovi domači strani in tam je objavljen kot odgovor Republike Slovenije. Če ga pogledamo, je težko sploh ubesediti kritiko. Je zelo enostranski, zdi se kot da zadnjih 30 let demokratičnega razvoja v Sloveniji sploh ni bilo."

"Jaz sem bil ob spremembi sistema [leta 1991 zraven] in niti takrat nismo pošiljali takih depeš."

Rajko Pirnat

Na vprašanje, kakšno sporočilo daje domači javnosti in medijem dokument, ki so ga spisali v Uradu vlade za komuniciranje (Ukom), pa je Pirnat odgovoril takole: "Domači javnosti predvsem sporočilo, da je razdeljenost v politiki pljusnila tudi v odnos do medijev." 

In je nadaljeval: "Po mojem je glavni problem, da se tisti politiki, ki postanejo vladni funkcionarji, ne zavedajo, da potem, ko postanejo vladni funkcionarji, predstavljajo Slovenijo in da takrat ne smejo več tvitati in dajati enakih izjav kot so jih prej prej ter da vse kar izjavijo in tudi takšno pisanje, ki nima ne glave ne repa niti podpisa, da takšen dokument je vseeno stališče Republike Slovenije." 

"Ko sem ga jaz bral, sem občutil nekako takole, 'ja res mogoče pritiskamo nanje, ampak poglejte kakšen je bil razvoj in kakšni so naši mediji.' S takšnim pristopom se ne morem strinjati."

Pirnat o tem, kaj sporoča vladni dokument medijem

Neprijetno presenečen, kako hitro so ljudje sprejeli posege v pravice

Pravnik, ki je bil v času osamosvajanja Slovenije izpod Jugoslavije po prvih svobodnih volitvah leta 1990 do maja 1992 republiški sekretar za pravosodje in upravo in je torej sodeloval v Demosovi vladi skupaj s takratnim obrambnim ministrom Janezom Janšo, je opozoril na to, zakaj je kritično razmišljanje v času kriz še posebej izrednega pomena. "Bistveno je za vsako demokracijo, v času krize pa še posebej. Čas krize je čas nevarnosti, vse največje diktature so nastale v času krize. Treba je vedeti, da se takrat ljudje čutijo ogroženo in prej sprejmejo posege v svoje pravice."

Foto: Saša Despot mediji

"Osebno sem bil kar neprijetno presenečen, ko sem ta odnos videl. Zato je toliko bolj pomembno, da imamo medije, ki utemeljeno izražajo kritike vlade tudi pri teh ukrepih. Ne trdim, da ukrepi niso potrebni, najbolj pomembno pa je, da se kritika dopusti, da se vlada ne čuti napadeno ob vsaki kritik, celo če je relativno odločna in enostranska. Mediji so takšni in drugačni, novinarji so takšni in drugačni, vlada mora biti pa naša, ne takšna in drugačna."

Pirnat je izrazil tudi prepričanje, da trenutno formulirane želje vlade po nadzoru mobilnikov kot načina za preprečevanje širjenja epidemije ne bi vzdržale ustavne presoje, saj slovenska ustava zelo ščiti zasebnost, tudi komunikacijsko.

Zloglasna "depeša" Logar provokativno: "Kaj pa v zapisanem ne drži?"

Urbanija: kritika prek Twiterja ni pritisk

V. d. direktorja Ukoma Uroš Urbanija, ki se mu v javnosti pripisuje avtorstvo spornega vladnega dokumenta o medijih v Sloveniji, ki da imajo večinoma komunistične korenine in so zato enostransko nastrojeni proti vladi, je sicer na včerajšnji skupni seji odborov za zunanjo politiko in kulturo v DZ dejal, da so novinarji in mediji lahko tarča kritik, "saj kritika politike v resnici govori o njihovi neodvisnosti."

Hkrati je dodal. "Kritika prek Twiterja ne more biti pritisk, sploh nekoga, ki nima nobenega vpliva na delo posameznega novinarja." 

dezurni@zurnal24.si