V proračunu za prihodnje leto ministrstvo za finance načrtuje 6,4-odstotno znižanje sredstev za pokojnine v primerjavi z letošnjim letom, je ob pregledu proračunskih dokumentov ugotovil fiskalni svet. To ne pomeni le, da prihodnje leto za upokojence ne bo solidarnostnih dodatkov, ampak bi se morale za dosego tega cilja znižati pokojnine. Solidarnostni dodatek, ki je bil izplačan 11. januarja, se namreč ne šteje v letošnje izdatke, saj se odhodek knjiži takrat, ko je nastala obveznost, to pa je bilo že lani.

Če bi se vse pokojnine znižale enako, to pomeni, da bi bila tisoč evrov visoka pokojnina po novem le še 936 evrov, nekdo z 800 evri pokojnine letos bi prihodnje leto dobival 749 evrov, kdor ima 1500 pokojnine pa bi bil mesečno ob 96 evrov. In še drugačna primerjava, znižanje pokojnin bi upokojencem skoraj v celoti odneslo zadnje tri uskladitve: januarja so se pokojnine uskladile za 2,5 odstotka, decembra lani za dva odstotka, januarja lani pa za 3,2 odstotka.

Na naša vprašanja, ki smo jih poslali v ponedeljek (več spodaj), na ministrstvu za finance včeraj do desetih zvečer še niso odgovorili, v osnutku stališča do ocene Fiskalnega sveta Republike Slovenije glede proračunskih dokumentov za obdobje od 2021 do 2024, ki so ga objavili na spletu, pa so zapisali: "V zvezi z navedbo Fiskalnega sveta, da se bodo izdatki za pokojnine v letu 2022 znižali za 6,4 %, vlada pojasnjuje, da projekcije glede rasti tako bruto kot neto pokojnin ne kažejo znižanja, temveč rast v višini 2 %. V letu 2021 se izdatki za pokojnine povečujejo za 5,9 % v pretežni meri zaradi zadnjih sprejetih ukrepov na področju pokojnin (ZPIZ-2I), nato pa se rast v naslednjih letih zniža na 2 do 3 %," so zapisali.

Vse drži, ampak nečesa niso povedali ...

To vse drži, a da je vlada v odgovoru izpustila prihodnje leto, ko je v načrtu padec. Drži 5,9-odstotna rast v letošnjem letu, 2- do 3-odstotna rast se nanaša na leti 2023 in 2024, medtem ko so leto 2022 v odgovoru izpustili. 

"Fiskalni svet je Ministrstvo za finance kot podlago za svoje ocene predloženih proračunskih dokumentov zaprosil tudi za podrobnejše informacije o gibanju postavk po metodologiji ESA 2010. Iz teh informacij izhajajo popolnoma enake stopnje rasti mase pokojnin za leto 2021 (5,9%) ter za leti 2023 in 2024 (2,7% oziroma 3,3%), kot jih navaja Ministrstvo za finance v odgovoru na oceno Fiskalnega sveta. Poglavitna razlika se pojavi v oceni za leto 2022, kjer iz omenjenih informacij, pridobljenih pri Ministrstvu za finance, izhaja padec sredstev za pokojnine za 6,4%, ki je Ministrstvo za finance v svojem odgovoru ne omeni. Takšen padec zelo pomembno prispeva tudi k izredno nizki predvideni rasti postavke socialna nadomestila (kamor sodijo tudi pokojnine) v letu 2022, ki znaša zgolj 0,4%," so nam pojasnili v fiskalnem svetu. 

Dodali so še, da bi bil brez znižanja izdatkov za pokojnine primanjkljaj občutno višji. "Predpostavljeni padec mase pokojnin oziroma nizka rast socialnih nadomestil v letu 2022 pomembno prispevata tudi k znižanju predvidenega primanjkljaja sektorja država v tem letu. Po grobih in statičnih izračunih Fiskalnega sveta bi bil primanjkljaj ob upoštevanju stopnje rasti pokojnin, ki bi bila v letu 2022 podobna povprečni iz nekaj let pred krizo, v letih 2022 do 2024 za okoli 1 odstotno točko BDP višji glede na tistega, predvidenega v osnutku Programa stabilnosti 2021," so nam pojasnili. 

Danes dopoldan so nam z ministrstva za finance posredovali odgovor, ki je skoraj enak navedbi iz vladnega gradiva, zato smo jih prosili za dodatna pojasnila, ki so nam jih posredovali ob pol treh. Iz teh dodatnih pojasnil je razvidno, da naj bi se obseg sredstev za pokojnine v letu 2022 zvišal za dva odstotka. Zakaj so na ministrstvu za finance potrebovali več kot tri dni, da so nam posredovali te enostavne številke, ni jasno. 

Potreben bo vsaj novi Zujf

Druga zelo problematična postavka pa je, da naj bi se sredstva za zaposlene v letih 2023 in 2024 povečala le za okoli odstotek. V primerjavi s pokojninami tu vsaj ne gre za znižanje, a "/p/odobne rasti so bile dosežene le v obdobju 2012–2015, ko so bili v veljavi varčevalni ukrepi," opozarja fiskalni svet. Spomnimo, takrat so bili v veljavi radikalni ukrepi: prepoved zaposlovanja, zamrznitev napredovanja, ni se izplačevala delovna uspešnost in podobno.

"Politika plač za leti 2022 in 2023 še ni določena, zato je upoštevana veljavna politika plač, torej tudi vsa napredovanja, nagrajevanja in zaposlovanje skladno z ZIPRS," pa so na vprašanja v zvezi s plačami v javnem sektorju danes dopoldan odgovorili na ministrstvu za finance. 

Ministrstvo za finance smo že v ponedeljek popoldan prosili za nekaj pojasnil. Pri tem velja opozoriti, da jih nismo prosili za nove izračune, ampak le za komentar oziroma pojasnilo dokumentov, ki so jih že pripravili. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi pri pripravi dokumentov prišlo do napake, a tega na ministrstvu niso potrdili. 

Vprašanja objavljamo v celoti:

Sodeč po oceni fiskalnega sveta naj bi se izdatki za pokojnine v prihodnjem letu znižali za 6,4 odstotka, pri tem pa menda sploh ni upoštevano izplačilo solidarnostnega dodatka v letošnjem letu, saj je obveznost izplačila nastala lani. Ali to drži?

Kako naj bi se izdatki za pokojnine v letu 2022 v primerjavi z letos znižali za 6,4 odstotka?

                Ali je predvideno linearno znižanje vseh pokojnin?

                Kakšno znižanje pokojnin oziroma katerih izdatkov za pokojnine je predvideno?

Če tovrstnih ukrepov niste predvideli, kako komentirate dvome v realnost te predpostavke?

Sredstva za zaposlene naj bi se v letih 2023 in 2024 zvišala le za odstotek, kar je primerljivo z obdobjem, ko je veljal Zujf. Ali vlada načrtuje sprejem podobnih ukrepov, kot so bili v zakonu o uravnoteženju javnih financ?

Na kakšen način boste zagotovili, da sredstva za plače ne bodo rasla bolj kot za odstotek?

                Ali boste zamrznili napredovanja, nagrajevanje, prepovedali zaposlovanje in uvedli še kakšne podobne ukrepe?

                Če tovrstnih ukrepov niste predvideli, kako komentirate dvome v realnost te predpostavke?

janez.zalaznik@zurnal24.si