Pritožila se je B. S. B. iz Maribora, ki je zaradi načina vročanja odpovedi po pošti zamudila rok za vložitev tožbe. 

Poštar ji je prvič odpoved poskušal vročiti 2. aprila 2014, na podlagi zakona pa se je štelo, da je pošto prejela 10. aprila, čeprav je ni in se je pošiljka po 15. dneh vrnila pošiljatelju. V pravdnem postopku se na primer pošiljka po 15. dneh pusti v nabiralniku. 

Mariborčanka je odpoved nato dobila v prostorih delodajalca 11. junija in je 26 junija vložila tožbo, a so jo vsa sodišča zavrnila, saj naj bi zaradi fikcije vročitve zamudila 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Ustavno sodišče pa ji je pritrdilo. 

Rok se izteče, preden izveš, za kaj gre

Ustavni sodniki so bili soglasni, da vračilo pošiljke pošiljatelju onemogoča seznanitev z vsebino in učinkovito sodno varstvo v zadevi, "ki je za delavca lahko življenjskega pomena" ter da lahko zaradi bolezni ali dopusta pride do situacije, ko se rok za vložitev tožbe izteče še preden je delavec z odpovedjo sploh seznanjen. 

Ustavni sodniki so zato razveljavili 4. odstavek 88. člena zakona o delovnih razmerjih, do drugačne zakonske ureditvije bodo za vročanje odpovedi po pošti veljala pravila pravdnega postopka. To pomeni, da bo poštar pošiljko po 15. dneh pustil v nabiralniku in je ne bodo poslali nazaj pošiljatelju. 

Mariborsko delovno sodišče pa bo moralo o tožbi B. S. B. ponovno odločati. 

dezurni@zurnal24.si