Univerza v Ljubljani (UL) je po svojih fakultetah namestila zapečatene škatle. Vanje naj bi študenti in delavci prispevali solidarnostni prispevek za tuje študente, ki so sredi študijskega leta zaradi spremembe zakona izgubili štipendijo.

Pet evrov na študenta

Vodstvo UL je prostovoljno zbiranje prispevkov ponudilo kot rešitev za prošnjo predstavnikov okoli 1.500 tujih študentov, med katerimi jih je s 1. januarjem okoli 300 izgubilo državno štipendijo. Rektor UL Radovan Stanislav Pejovnik je študente skupaj s študentskim svetom pozval, naj prispevajo od enega do pet evrov, medtem ko zaposlenim predlaga prispevek od pet do deset evrov. Poudarja, da razume, da je za nekatere “predlagani znesek prevelik”. Plačali naj bi ga le tisti, ki si to lahko privoščijo.

"Študent v vlogo klošarja"

“Predlog o nabirki je nepremišljen, celo nekoliko žaljiv, ker postavlja študente iz drugih držav v vlogo klošarjev, ki ob vsej prepoznavni razsipnosti v tej državi svoje profesorje in sotrpine študente moledujejo za kak evro,” je kritična lektorica na filozofski fakulteti Barbara Šega Čeh. Dodaja, da bi morali biti študenti pred vpisom seznanjeni s pogoji štipendiranja. “Nenadni odvzem štipendije tujim študentom nepopravljivo ruši ugled slovenskih državnih univerz,” zaključuje.

Pomagajo petim

V pozivu študentom je rektor zapisal, da bodo za pomoč zaprosili tudi banke in podjetja, a prošenj še niso poslali, ker se usklajujejo z ministrstvoma za delo in šolstvo. So pa ustanovili solidarnostni sklad za tuje študente, v katerega je univerza za najnujnejše primere dala deset tisočakov.

“Smo v stalnem stiku s tujimi študenti in do danes smo prejeli prošnjo za pomoč petim študentom. Nakazana bo v začetku tedna,” pravijo na UL. Gibanje Mi smo univerza (MSU) je skupaj s študenti iz drugih držav pred tedni pripravilo opozorilni shod zaradi odvzema štipendij. Solidarnostnemu pozivu se pridružujejo, a hkrati opozarjajo, da je to lahko le enkratna rešitev. “V nasprotnem primeru bo sklad pod retoriko solidarnosti in medsebojne pomoči postal precedenčni primer umika državne štipendijske politike in še en korak v smeri demontaže socialne države,” dodajajo.

O skladu ne duha ne sluha

Na UL trdijo, da se z državo dogovarjajo o trajnejših rešitvah. Poleg spremenjene zakonodaje naj bi bila “ena od možnosti ustanovitev posebnega sklada pri Ad futuri, namenjenega študiju tujih študentov in internacionalizaciji slovenskih univerz”. Na javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije (nekdanja Ad futura) pravijo, da o skladu ne vedo nič. Zbiranje prispevkov bo trajalo do konca marca.