V zasebnih in občinskih gozdovih je bilo v žledolomu poškodovanih in za posek predvidenih 7,4 milijona kubičnih metrov dreves, v državnih gozdovih pa nekaj manj kot 1,7 milijona kubičnih metrov. Doslej so iz vseh gozdov skupaj spravili 1,8 milijona kubičnih metrov poškodovane lesne mase iglavcev in 1,5 milijona kubičnih metrov lesa listavcev, je pojasnil direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. 

Tretjina dela opravljenega

"Sanacija poteka deloma hitreje, kot smo predvideli v sanacijskem načrtu. Z njenim potekom smo na zavodu zadovoljni, zlasti če to primerjamo s podobnimi izkušnjami ob preteklih sanacijah bistveno manjših naravnih katastrof v slovenskih gozdovih, enako pa smo lahko zadovoljni, če primerjamo to dinamiko s podobnimi izkušnjami v Evropi," je ocenil Oražem. 

V enem letu so opravili že več kot tretjino dela, ki so si ga zadali. Sanacija se je v zadnjem obdobju sicer upočasnila zaradi slabega vremena in razmočenosti terena. "Ugodno pa je, da ne beležimo večjih zastojev pri odvozu lesne mase iz skladišč ob kamionskih cestah,“ je pojasnil Oražem.  

V slovenskih gozdovih poteka tudi redna sečnja. Vsega skupaj je bilo tako v slovenskih gozdovih posekanih 5,3 milijona kubičnih metrov, kar je 40 odstotkov več od običajnega v zadnjih letih. 

Hranite račune

Očiščene so bile praktično vse gozdne ceste in 85 odstotkov gozdnih vlak. Zaradi uspešnega izvajanja sanacije so morali nekaj gozdnih vlak zgraditi ali obnoviti – zgradili so jih za dobrih 190 kilometrov, obnovili pa za nekaj več kot 70 kilometrov. 

Sanacija vlak bo predvidoma sofinancirana iz programa razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020. Vodja sektorja za strokovne zadeve na zavodu Jurij Beguš lastnike poziva, naj hranijo račune. Ocene, koliko denarja bodo za to lahko dobili, ne more podati. Prizadevajo si tudi, da bi stroške sanacije poškodovanih cest pokrili iz solidarnostnega sklada. 

Potrebovali bodo 2,5 milijona sadik

Sanacija poškodovanih iglavcev v žledolomu, zlasti smreke in jelke, naj bi bila v večji meri predvidoma zaključena do spomladi prihodnje leto. V kolikor bo vreme neugodno, se lahko to zamakne tudi v poletje. Ko bodo izvedeni vsi ukrepi, bo sledila sanacija, ki bo večinoma sofinancirana iz predvidenih sistemskih sredstev.

Intenzivnejše obnavljanje poškodovanih gozdov se bo začelo z začetkom vegetacijskega obdobja, konec marca in v začetku aprila. Na zavodu za gozdove ocenjujejo, da bo treba obnoviti za približno 14.000 hektarjev poškodovanih gozdov. Izkoristili bodo naravne procese pomlajevanja, na približno 900 hektarjih pa bo treba posaditi okoli 2,5 milijona sadik v obdobju šestih let.