Brezposelnost. Ljudje z univerzitetnimi diplomami, ki se znajdejo na zavodu za zaposlovanje, tam v povprečju preživijo eno leto, tisti z magisteriji in doktorati še dva meseca več. Kar 23 odstotkov je iskalcev prve zaposlitve.

Za učitelje ni dela

Konec julija je bilo brez dela okoli 400 osnovnošolskih učiteljev predmetne stopnje in 234 učiteljev razrednega pouka.

Hkrati so zaposlovalci iskali več kot 1.200 predmetnih učiteljev in 480 učiteljev razrednega pouka. Na zavodu pravijo, da se to dogaja zaradi zaposlitev za določen čas.

Številni učitelji namreč na zavodu pristanejo le med počitnicami.

Še vedno družboslovci

Ksenija Štrekelj iz Adecca opozarja, da je na trgu še vedno večja potreba po naravoslovno-tehniških kot po družboslovnih kadrih.

Na zavodu za zaposlovanje dodajajo, da je neskladje med ponudbo in povpraševanjem predvsem pri poklicih, “kjer izobraževanje konča bistveno več kadrov, kot jih je trg dela zmožen sprejeti”.

Vzrok za več visoko izobraženih kadrov pa vidijo v tem, da se za terciarno izobraževanje odloča čedalje več mladih.

Neustrezna delovna mesta

Iskalcem prve zaposlitve na zavodu ponujajo službe, ki so ustrezne njihovi izobrazbi. Tistim, ki so službe v preteklosti že imeli, pa se najprej išče služba s stopnjo izobrazbe, ki so jo imeli zadnjih 12 mesecev na prejšnjem delovnem mestu.

Po treh mesecih jih lahko napotijo tudi na razgovore za službe, ki zahtevajo eno stopnjo nižjo izobrazbo.

Je visoka izobrazba pri razgovoru prednost ali slabost?

Skrivanje. V Adeccu iskalcem zaposlitve odsvetujejo skrivanje visoke stopnje izobrazbe. Pravijo, da sicer veliko delovnih mest ne zahteva doktorata in magisterija. “Če ima kandidat več znanja, kot je zahtevano, naj tega ne dojema kot težavo,” dodajajo.

Razgovor. Velika motivacija za delo in dober nastop sta po mnenju strokovnjakov ključna za uspešen razgovor. Iskalcem zaposlitve svetujejo tudi, naj se pred razgovorom pozanimajo o podjetju, panogi, s katero se ukvarjajo, in razmerah na trgu. Biti morajo vztrajni in pozitivni.