Zelo nenavadno je, da je toča padala ponoči, ko se je ozračje že ohladilo, je med ogledovanjem škode v svojem sadovnjaku za STA danes povedal sadjar Tomaž Šinigoj. Sam ima nekaj breskovih in hruškovih nasadov, kjer naj bi bilo po prvih ocenah za 60 do 70 odstotkov škode. "Najbolj je poškodovano to, kar je bilo v fazi zrelosti," je pojasnil Šinigoj.

Ukrepati bo treba hitro

Če bodo kmetje želeli rešiti vsaj nekaj pridelka bodo morali ukrepati htiro. "Sadeže bi morali čim prej poškropiti s pripravkom proti gnitju, vendar tega ne bomo mogli narediti, če bo še naprej deževalo. Tako bi rešili vsaj del pridelka," je še povedal Šinigoj.

Na srečo je nekaj hruškovih nasadov pred opustošenjem obvarovala mreža, a je takšna zaščita po besedah Šinigoja kar precej draga. Za zaščito enega hektara sadovnjaka je potrebno odšteti od 25.000 do 30.000 evrov. Žal pa tudi mreža vedno ni primerna.

Pridelovalci ne zavarujejo pridelkov

Franc Vodopivec, sadjar iz Dornberka, je povedal, da pridelovalci letošnjega pridelka skorajda niso imeli zavarovanega, saj bi po takem neurju, kot je bilo današnje, dobili mogoče le tolikšno izplačilo za škodo, kot bi bila premija za zavarovanje. "Kmetom se preprosto ne izplača, ker je predrago, zato pač tvegajo," je še dejal Vodopivec.