Slovenske televizijske hiše so od začetka lanskega leta dolžne na osnovi smernic, ki jih je ministrstvo za zdravje pripravilo v  sodelovanju z Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) oblikovati lastna pravila ravnanja v zvezi z oglaševanjem visoko slane, mastne in sladke hrane v času otroških programov. Na kakšen način bodo oziroma ali sploh bodo omejile oglase, pa je prepuščeno televizijskim hišam.

Ideja o omejevanju televizijskega oglaševanju otrokom ni nova, saj gre za eno izmed glavnih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije v boju proti otroški debelosti. Oglaševanje hrane je namreč kot izpostavljajo na NIJZ dokazani dejavnik, ki vpliva na prenajedanje in posledično (otroško) debelost. Kljub temu, da je Slovenija ena izmed svetlih izjem, ki ji je uspelo zaustaviti naraščanje otroške debelosti, je bilo po podatkih iz leta 2015 prekomerno telesno težkih  še vedno 18,2 odstotka in debelih 6,6 odstotka otrok in mladostnikov.

Foto: Saša Despot RTV Od manjšega števila oglasov do popolnega ignoriranja

Kazni za neupoštevanja smernic, ki naj bi zagotovilo manjšo izpostavljenost nezdravim živilom, ni. Globe so v Sloveniji predvidene so le ob neuvedbi samoregulacijskih pravil, ki pa jih vsaka televizijska hiša pripravi sama in ni nujno, da vključujejo tudi umik oglasov visoko slane, mastne in sladke hrane v času otroških programov.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ki v tem primeru bdi nad izdajatelji, je pripravo pravil ravnanja  zahtevala od POP TV, Kanal A, TV Slovenija 1 in 2 ter Planet TV, ker so takrat predvajali redni otroški program. Čeprav otroški program izvaja tudi na primer Minimax, pa - kot pojasnjuje Tina Čuček z Akosa - k pripravi pravil ni zavezan, saj izdajatelj TV programa Minimax ni licenciran v Sloveniji, zato zadevna obveznost zanj v Sloveniji ne velja, mora pa upoštevati pravila ravnanja oziroma celotno ureditev v tisti državi EU, v kateri je program licenciran.

Analiza stanja, ki jo je Zveza potrošnikov Slovenije izvedla dobra pol po sprejetju samoregulativne ureditve, je pokazala, da se je korak v pozitivno smer pri zmanjšanju oglasov zgodil le na nacionalni televiziji, na komercialnih televizijah pa je oglasov z nezdravimi živili, ki vsebujejo veliko soli, sladkorja in maščobe, celo še več.

Za otroke jim ni mar Slovenske televizije bi morale ukrepati, pa se požvižgajo!

“Težko pričakujemo, da bodo štiri ali petletni otroci sporočilo lahko prebrali in razumeli njegov pomen”

Dr. Mojca Gabrijelčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje izpostavlja, da smo s pravili ravnanja kot ukrepom  v Sloveniji lahko delno zadovoljni. “Pravila ravnanja zagotovo pomenijo velik napredek pri jasnem definiranju, katera živila je primerno tržiti in katera ne,” pojasnjuje, a pri tem dodaja, da so prakse nekaterih televizijskih hiš tudi manj obetavne.

“Če namreč v času otroških programov otroci vidijo reklamno sporočilo s podnapisom, ki opozarja, da tako živilo ni primerno za pogosto uživanje težko pričakujemo, da bodo štiri ali petletni otroci sporočilo lahko prebrali in razumeli njegov pomen,” navaja strokovnjakinja Mojca Gabrijelčič. Podobno se tudi dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko sprašuje, kaj smo res dosegli, če oglasi s terminov, ki jih zasedajo otroški programi, niso zares izginili. “Ali so izjave za otroka brez spremstva staršev res dovolj, da to razume,” kritično izpostavlja Pravst z Inštituta za nutricionistiko, kjer v teh dneh izvajajo analizo dolgoročni efekt prvih ukrepov. Zanima jih, ali so se oglasi z nezdravo prehrano preselili le v druge televizijske termine, ko na sporedu niso le otroške vsebine, ampak vsebine, ki jih vseeno spremljajo otroci.

Foto: Anže Petkovšek Ministrstvo za zdravje Zaostritev na več področjih?

Čeprav bi si strokovnjaki želeli povsem ukiniti oglaševanje nezdravih živil v času, ko so pred televizijskimi zasloni otroci, na ministrstvu za zdravje izpostavljajo, da trenutna zakonodaja avdiovizualnih medijskih storitvah sloni na evropski direktivi o medijih in državam članicam EU trenutno ne dopušča bolj rigoroznega omejevanja oglaševanja. Kljub vsemu, pa si - tako v pisnem pojasnilu - na ministrstvu za zdravje prizadevajo, da bi omejitve veljale tudi za širše časovno območje in v tej smeri delujejo tudi v mnogih evropskih povezavah.

Igor Pravst opozarja, da so šle nekatere države korak še naprej in so prepovedala oglaševanje  živil, ki so prepoznana kot nezaželena za otroke, prepovedala oglaševati med športnimi dogodki. Prepovedane so tudi kombinacije igrače in živila, tudi nagrajevanje z izdelki, kot so sladkarije in sladke pijače, ponekod ni dopustno.

Veliki Britaniji, kjer v teh dneh obravnavajo vladni predlog, kako zmanjšati otroško debelost do leta 2030, se po poročanju britanskih medijev  obeta celo prepoved izpostavitvi sladkih in slanih prigrizkov tik ob blagajnah.

Foto: Profimedia Debelost Ključni so tudi starši, stari starši vzgojitelji ...

A le omejitve, ki jih bi predpisala država, pri zajezitvi epidemije debelosti ne bodo dovolj.

Mojca Gabrijelčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje tako navaja da omejevanje trženja sicer razumejo tudi kot enega od ukrepov v celoviti nacionalni politiki prehrane in telesne dejavnosti Dober tek Slovenija, saj se zavedajo, da izolirani ukrepi pri kompleksni problematiki debelilnega okolja niso učinkoviti. “Predvsem pa spodbujamo starše, stare starše, vzgojitelje, učitelje in vse druge odgovorne deležnike, da ustvarjajo za naše otroke in mladostnike čim bolj zdravo okolje, ki naj jim omogoča zdravo in uspešno rast in razvoj vseh njihovih potencialov.”