Foto: Saša Despot Nina Oštrbenk Nisem več trendna nakupovalka. Ne kupujem večkrat po malem, v različnih trgovinah, ne spremljam akcij in nimam kartic ugodnosti. Sem tisti stari tip potrošnice, ki gre v trgovino enkrat na tri tedne in takrat napolnim cel voziček. Vse nakupim le v eni trgovini in to v tisti, v kateri nakupujem že leta. Kupim tiste izdelke, na katere sem navajena. Akcij ne spremljam, ker imam raje prazen poštni nabiralnik, kartice ugodnosti pa so mi odveč, ker jih je toliko, da bi mi zavzele celo denarnico. Poleg tega ne maram gneče v trgovskih centrih. Zato me še toliko bolj fascinira število trgovin, ki jih imamo v Sloveniji. V rodnih Brežicah, kjer je slabih 25 tisoč prebivalcev, imamo na treh kilometrih Mercator, Spar, Tuš, Lidl, Hofer in diskont Hura!. Drug podoben primer so trgovine, ki jih imam v Ljubljani na poti od službe do doma. Na dobrih štirih kilometrih so štiri trgovine, zdaj gradijo še peto. Gradi jo Hofer, ki ima le kilometer stran že eno trgovino. Kako vse te preživijo, mi ni jasno. Ampak očitno glede na napovedi o gradnji novih trgovskih centrov ne le preživijo, ampak tudi v krizi ustvarjajo dobiček.

Konkurenca? Dobra stran vseh teh trgovin je, da je več ljudi zaposlenih. Prav tako bi načeloma moralo veljati, da več različnih trgovin pomeni večjo konkurenco, ta pa nižje cene. Pa je to res? Lani smo v uredništvu izbrali izdelke in preverili, koliko stanejo v različnih trgovinah. Ugotovili smo, da na primer kava povsod stane do centa enako. Zato si želim, da bi več trgovin res prineslo še več konkurence in nižje cene.