Slovenija precej boljša od številnih držav EU

Slovenija ima z 9 odstotki razlike eno nižjih vrzeli v povprečnih plačah žensk in moških, pokojninska vrzel pa znaša 16 odstotkov. Za primerjavo: ženske v EU v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški, njihova povprečna pokojnina pa je celo 30 odstotkov nižja od moških. S projektom Moje delo.Moja pokojnina skuša Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) skupaj s projektnim partnerjem, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije predstaviti problem pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi ter ozaveščati ljudi o pomenu odločitev in možnosti v poklicnem in zasebnem življenju na pokojnino in varno starost.

Pokojninska vrzel med ženskami in moškimi je pereč problem Evropske unije, zato je njeno odpravljanje ena od prioritet. 

Dr. Andraž Rangus z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na seminarju "O tem še ne razmišljam, a vidim, da bi morala" dejal, da se bomo v prihodnosti zagotovo morali soočiti s spremembami sistemov socialne varnosti, na katere bodo vplivale hitre demografske in tehnološke spremembe. Po njegovem mnenju bo treba v okviru pokojninskega sistema posebno pozornost nameniti prav enakosti med spoloma, ki zadeva predvsem neenakomerno delitev neplačanega dela.

Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in odmernega odstotka, ki se povečuje z dolžino dopolnjene pokojninske dobe, pojasnjujejo avtorji projekta Moje delo.Moja pokojnina, pokojninsko osnovo pa tvori najugodnejše povprečje mesečnih osnov zavarovanke ali zavarovanca, znižano za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, v katerihkoli zaporednih 24-ih letih zavarovanja od 1. januarja 1970 dalje. Najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2020 znaša 894,88 evra, najvišja pa 3.579,52 evra.

Tudi današnje mlade generacije žensk bodo ob upokojevanju najbrž v slabšem položaju kot moški

Zakaj pokojninska vrzel sploh nastaja? Ključni dejavniki in vzroki za nastanek pokojninske vrzeli med spoloma so predvsem nižja bruto plača pri ženskah, pogostejša prekinitev zavarovanj, obdobja brezposelnosti in dela s krajšim delovnim časom, je povedala dr. Nataša Kump z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Poleg tega ženske pogosteje prejemajo nadomestilo plače kot enako stari moški, še posebej v starosti do 40 let, kar je po njenih besedah najverjetneje povezano z odsotnostjo zaradi starševskega dopusta in nege bolnih otrok. Tako bi lahko bile tudi današnje mlajše generacije žensk ob upokojevanju v slabšem položaju kot njihovi moški vrstniki. Poudarila pa je, da so v Sloveniji na zmanjševanje pokojninske vrzeli med spoloma pozitivno vplivale predvsem pretekle spremembe pokojninske zakonodaje, ki so izenačile pogoje za upokojevanje med moškimi in ženskami ter tako odpravile zgodnejše upokojevanje žensk in posledično nižje pokojnine žensk v primerjavi z moškimi.

Foto: Profimedia ženska mobilni telefon

Odločajo se za delo s krajšim delovnim časom, da poskrbijo za otroke

Stanje je tako drugačno, kot je bilo pred desetletji, a so med ženskami in moškimi še vedno prisotne razlike glede okoliščin, možnosti ter izbir na karierni in življenjski poti, je poudarila Maruša Gorišek z Inštituta za razvojne in strateške analize. Skrb in vzgoja otrok sta še vedno v večji meri na strani žensk, zato se te posledično bolj pogosto odločajo za delo s krajšim delovnim časom. To jim resda omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, a hkrati vpliva tudi na višino plače in pokojnine.

Pri sosedih občutno slabše kot pri nas

Če za zgled Slovenci pregovorno radi pogledujemo k Avstrijcem, pa je v tem primeru slika povsem drugačna. Pokojninska vrzel v Avstriji je v primerjavi z evropsko precej visoka. Po mnenju Katje Gerstmann in Anne-Sophie Sailer je tako velika vrzel posledica tega, da pokojninski sistem temelji na trgu dela, kjer je položaj žensk drugačen od položaja moških. Ženske so v Avstriji zaposlene v manjši meri kot moški, več jih dela s krajšim delovnim časom, pogosteje prekinejo zaposlitev in podobno.

Še slabše je v Italiji, kjer razlike v pokojninah žensk in moških dosegajo približno 36 odstotkov, kar je krepko nad evropskim povprečjem.

Slovenske in tuje strokovnjakinje in strokovnjaki so se na seminarju "O tem res še ne razmišljam, a vidim, da bi morala" pogovarjali o trenutnem stanju na področju upokojevanja ter predstavili ekonomski in sociološki pogled na pokojninsko vrzel med ženskami in moškimi. Cilje projekta podpira tudi medijska kampanja, javnost pa se lahko z vsebinami projekta seznani na informativni spletni strani.

Kako je urejen slovenski pokojninski sistem?

Slovenski pokojninski sistem je enoten in obvezen za vse zaposlene, ki ustvarjajo dohodek iz zaposlitve ali druge pridobitne dejavnosti, v določenih primerih pa se lahko vanj prostovoljno vključijo tudi neaktivne osebe. Obvezno zavarovanje je urejeno kot pretočni sistem, to pomeni, da zaposlene generacije vplačujejo prispevke, ki se porabijo za tekoče izpačilo pravic upokojene generacije.

V obvezno zavarovanje smo vključeni tudi, ko smo brezposelni in prejemamo nadomestilo, ali pa, če nam zavod za zaposlovanje plačuje prispevke do izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev, če prejemamo starševsko nadomestilo, starševski dodatek, če prejemamo bolniško nadomestilo po prenehanju delovnega razmerja itd.

Če smo vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej plačujemo prispevek od plače oziroma dohodka. Prispevek zavarovanke ali zavarovanca je 15,5 % od osnove, prispevek delodajalca 8,85 % od osnove, skupaj 24,35 %. Prispevek za obvezno poklicno zavarovanje znaša 9,25 % (v nekaterih primerih je nižji) in ga plačuje delodajalec ali zavarovanec ali zavarovanka, ki opravlja pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Ali so naši prispevki obračunani in plačani, lahko preverimo pri Finančni upravi Republike Slovenije oz. preko portala ali mobilne aplikacije eDavki.

V okviru projekta pripravljajo tudi pokojninski spletni kalkulator, ki bo temeljil na individualnih podatkih osebe, ki se bo v informacijski sistem zavoda prijavila z digitalnim potrdilom.

Zmanjšana pokojnina je trajna, če se odločimo za predčasno upokojitev

Upokojimo se lahko že, ko smo stari 60 let in smo dopolnili 40 let pokojninske dobe, a bomo prejeli zmanjšano pokojnino – to zmanjšanje je trajno. Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine so za ženske in moške enaki. Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove enako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti, do dopolnitve 65 let starosti, pokojnina zmanjša za 0,3 %. Skupno zmanjšanje pokojnine ne more znašati več kot 18 %.

dezurni@zurnal24.si

Svet Poslanec predlagal upokojenki, naj proda psa, da bi plačala položnice