Ob 17. uri so se po državi začeli protestni shodi pacientov, ki jih organizira iniciativa Glas ljudstva. Protestniki zahtevajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja in ustavitev javnega financiranja zasebnikov. Stavkajoči so na svoja oblačila pritrdili prekrižana obliža.
V Ljubljani so se protestniki zbrali na Trgu republike. Po uvodnih besedah Jaše Jenulla je zbrane s pesmijo "Ko je vse razpadlo" nagovoril Jani Kovačič. "Stojimo sredi razpadajočega sistema javnega zdravstva. Za ta razpad ni kriva trenutna vlada, za ta razpad so krive vse vlade v zadnjih 30 letih. Zadnjih 30 let se načrtno in premišljeno spodkopava javno zdravstvo. Zdaj smo prišli do točke, ko ljudje zmrzujejo pred zdravstvenimi domovi celo noč, za možnost, da bi dobili svojega zdravnika, medtem pa drugi, ki si lahko privoščijo posebna privatna zavarovanja, pridejo do specialističnega pregleda čez dan ali dva in preskakujejo vrste povsem zakonito," je dejal Jenull. Izpostavil je, da stavkajo za vsem dostopno javno zdravstvo, ki podpira javne izvajalce zdravstvenih storitev.
Jenull je dodal, da so protestniki "proti pogoltnosti zdravstvenih in zavarovalniških lobijev, vsem tistim, ki zdravstveno krizo izkoriščajo za milijonske dobičke, proti začasnim ukrepom, ki naj bi reševali krizo, a jo samo slabšajo in pospešujejo privatizacijo".
"Mislimo smrtno resno, ker gre za smrtno resno temo. Na tej temi bo ta vlada obstala ali padla. Hočemo javno zdravstvo, dovolj nam je izkoriščanja, lobijev, enih in istih zdravnikov, ki izkoriščajo sistem, zato da izsiljujejo celotno državo. Podprli bomo vse tiste zdravnike, zdravstvene delavce, na katere se vedno pozablja, ki hočejo delati za dobro pacientov," je dodal.
Dr. Renata Salecl je v nagovoru zbranim dejala, da imamo po vseh obljubah ministra za zdravje ob nastopu mandata danes "samo stres, stres za paciente in pacientke, stres za zdravnike in zdravnice ter stres za nujno potrebno medicinsko osebje". Poudarila je, da je javno zdravstvo nujno za zdravje celotne družbe. "Zasebniki ne ustanavljajo urgenc, infekcijskih klinik in ne vlagajo v raziskovanja najbolj razširjenih bolezni," je poudarila. Odločevalce je pozvala, da je dovolj privatizacije in korupcije ter kozmetičnih posegov v zdravstvu.
Dara Jovanovič je ena tistih, ki nimajo osebnega zdravnika, ostala je tudi brez zdravstvenega doma. "Na stara leta, ko bi ga najbolj rabila, sem ostala brez osebnega zdravnika," je poudarila. Izkušnje ima tako z javnim zdravstvom kot s koncesionarji. Njene izkušnje s slednjimi so slabe. Kot primer je navedla situacijo, v kateri se je znašla po operaciji očesa pri koncesionarju. Ko so se ji po enem tednu v očesu pojavile bolečine, je želela, da bi jo operater pregledal, a jo je ta napotil v javno zdravstvo.
Dr. Dušan Keber je dejal, da so "zdravniki v 30 letih samostojne države stavkali več kot desetkrat, skoraj vsakokrat za plače". Kljub večjemu številu zdravnikov je stanje v zdravstvu slabo. Stanje v zdravstvu je tako, ker je v javno zdravstvo vdrl zasebni interes, je prepričan Keber. Zasebni interes zastopa profit, interes lastnika je izključno profit, je izpostavil in dodal, da zasebni sektor paratizira na javnem sektorju. "Najhujša popolnoma prikrita te privatizacije so dvoživke, ki v javnem sistemu uživajo osnovno socialno varnost in v zasebnem sistemu dobivajo dodatne, bogate dohodke," je dejal Keber in dodal, da je v UKC Ljubljana 800 "dvoživk". Kritičen je bil do uvedbe ambulant za neopredeljene, ki je po njegovem "strokovno, finančno in moralno slaba odločitev".
Tistim, ki so ostali brez osebnega zdravnika, so na shodu predstavniki Pravne mreže za varstvo demokracije ponudili pravno pomoč. Kot je dejala predstavnica Katarina Bervar Sternad, je mnogim kršena pravica do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Menijo, da je to iztožljiva kršitev človekovih pravic. Pomoč jim nudijo na spletni strani, kamor se je do sedaj obrnilo že več kot 80 ljudi. Naslednji korak bodo najverjetneje tožbe v socialnih sporih. Po besedah Bervar Sternadove bodo ti sicer dolgotrajni postopki, a z njimi želijo dodatno spodbuditi oblast k ustreznim ukrepom.
Med tistimi, ki so prisluhnili protestnikom, sta bila tudi predsednik vlade Robert Golob in ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik. "Naše sporočilo je, da smo prišli poslušat vse argumente različnih perspektiv in da bomo hkrati tudi delali in letošnje leto izkoristili za delo," je dejal Golob.
Shodi tudi drugje po državi
V Kranju se je zbralo okoli 50 ljudi, ki so s transparenti opozorili na nevzdržne razmere. Na Gorenjskem je po dosegljivih podatkih brez zdravnika devet tisoč ljudi. "Besede je že marsikdo prelomil, za nas je pomemben samo rezultat," je bilo slišati. "Številni ljudje že mesece ne spijo zaradi bolečin, ker ne pridejo do potrebnih operacij in zaradi bolezni, ker do zdravnika ne morejo."
V Mariboru se je shod začel na Trgu svobode, od tam pa so se udeleženci sprehodili do sedeža mariborskega zdravstvenega doma na Ulici talcev, kjer so svoje zahteve zalepili na vhodna vrata. Osrednji govorec je bil filozof Boris Vezjak, ki se ni strinjal s tem, da to ni protest proti vladi. "Ta protest mora biti usmerjen proti vladi. Ne smemo se sprenevedati - vlada ima v rokah škarje in platno. Ne moremo je seveda obtožiti vseh grehov, ki so se nakopičili v zdravstvu, lahko pa rečemo, da ima priložnost, da napake in grehe za nazaj popravi," je poudaril.
Začuden je, kako zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan pravi, da ne podpira tega shoda, medtem ko naj bi ga premier Robert Golob podpiral. "Očitno imamo konflikt v vladi, na katerega je treba opozoriti. Eden od njiju se tu spreneveda," je dejal Vezjak. Po njegovih besedah je nesprejemljivo tudi to, da se takoj najde dodaten denar za zdravnike, medtem ko se za pomočnice vzgojiteljice "samo podpisuje peticijo".
Na vrhuncu shoda je bilo na Trgu svobode zbranih nekaj več kot 150 ljudi. Predstavniki civilne iniciative Glas ljudstva so prebrali ključnih pet zahtev, ki jih naslavljajo na vlado za ureditev zdravstvenega sistema, in nekaj zgodb bolnikov in bolnic o pomanjkljivem dostopu do zdravstvene oskrbe. Med njimi je bila zgodba pacientke, ki je na pregled pri specialistu z napotnico zelo hitro čakala več kot pol leta, in priseljenca iz Nemčije, ki v Sloveniji ne more dobiti družinskega zdravnika.
V Novem mestu se je na Glavnem trgu ob 17. uri zbralo dvajset stavkajočih, ki so si razdelili značke civilne iniciative Glas ljudstva, nato pa so se mirno odpravili proti novomeškemu zdravstvenemu domu.
Kot je povedal eden od stavkajočih Franc Plut, stavkajo zaradi stanja v zdravstvu, kakršno je. Kot je ocenil, se slovensko zdravstvo postopno privatizira, stavkajoči pa nasprotno zagovarjajo in zahtevajo javno zdravstvo kot temeljno državljansko vrednoto. S stavko želijo opozoriti tudi na to, da se v zdravstvu skrajšajo čakalne vrste, da se to reorganizira in da se odpravi dodatno zdravstveno zavarovanje, je dodal.
V Kopru se je na poziv iniciative Glas ljudstva odzvalo nekaj več kot 50 ljudi, ki so se zbrali na Titovem trgu. Ena izmed udeleženk shoda Ljuba Miljušević je za STA dejala, da je na ulico odšla, ker ne želi, da tisti, ki niso bogati, čez nekaj let ne bi mogli k zdravniku. "Vse to, kar se dogaja, ni od danes. Ne samo v zdravstvu, na vseh področjih nam že 30 let diktira kapital in to ni prav. Zdravstvo pa je še toliko bolj občutljivo," je dejala.
Pred občinsko stavbo je Barbara Verdnik opozorila, da so za primarno zdravstvo odgovorne občine, koprska pa nima strategije razvoja. Po njenih podatkov je brez izbranega zdravnika 2000 občanov. Prisotne so nagovorile še Sandra Bašić Hrvatin, Vesna Mikolič in Jadranka Šturm Kocjan. Vse govornice so napovedale, da se bodo vztrajno borile za ohranitev javnega zdravstva. Pred mikrofon je stopil tudi maskiran mlad moški, ki je dejal, da še nikoli v življenju ni imel dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ker zanj ni imel denarja. Shod se je končal pred starim zdravstvenim domom, kjer so prisotni izrazili podporo tistim, ki v zdravstvu še naprej delajo dobro.
Več sto ljudi v Zagrebu je čez noč ostalo brez družinskih zdravnikov. Mogoče posnemajo Slovenske zdravnike??? Le kaj se dogaja?
1) Hipokratova prisega je eno najbolj znanih medicinskih besedil. Z njo zdravnik ob koncu študija priseže, da bo BRANIL ETIČNE …
Jaz sem še vedno zgrožen, da smo plačevali 8000, 16000 in 48000€ na dan za covid paciente. Pri cemer je …