"V Sloveniji imamo premalo vetrnic, samo dve in veliko neizkoriščenih vetrnih površin," na Predlagam.vladi.si piše predlagatelj. "Namesto da se denar porablja za neobnovljive in drage vire energije ter za nenadzorovane projekte, kot jeTEŠ6, kupimo vetrnice, jih postavlimo in elektrika je naša v celoti, ne tako kot pri JE Krško."

Na direktoratu za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, pravijo, da se zavedajo pomembnosti izrabe vetrne energije. "Izkoriščanje energije vetra je, poleg drugih obnovljivih virov energije, obravnavano tako v veljavnem Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (v nadaljevanju: AN OVE) kot tudi v reviziji dokumenta, ki je že pripravljen," razlagajo na direktoratu za energijo. Za AN OVE potrebujejo še pozitivno mnenje okoljskega ministrstva, nato bo šel v javno obravnavo.

Vetrni in sončni scenarij

"V reviziji AN OVE sta razdelana dva scenarija in sicer t.i. sončni ter vetrni scenarij, po katerih naj bi dosegli v Sloveniji 27 odstotni delež obnovljivih virov energije do leta 2030," razlagajo pri ministrstvu. "Sončni scenarij naj bi večjo pozornost posvečal izrabi sončne energije ter do leta 2020 predvideva izgradnjo dodatnih 52 MW vetrnih elektrarn. Tako imenovani vetrni scenarij predvideva do leta 2020 izgradnjo 102 MW vetrnih elektrarn, v kar so vključeni projekti velikih (nad 5 MW), srednjih (1-5 MW) in malih vetrnih (pod 5 MW) elektrarn. V obdobju do leta 2030 pa je v sončni varianti potrebna izgradnja 231 MW vetrnih elektrarn, v vetrni varianti pa celo 411 MW vetrnih elektrarn."

dezurni@zurnal24.si