Kako bo zakon o malem delu spremenil trg delovne sile?
Zakon o malem delu ponuja delo vsem delovno nedejavnim. Ne le upokojencem, brezposelnim in študentom, ampak vsem, ki nimajo zaposlitve in so pripravljeni delati.

Študentsko delo naj bi bilo občasno. Pa je del študentskega dela že prerasel to oznako oziroma postal anomalija?
Študentsko delo je definitivno postalo anomalija, ker presega zakonsko določene okvirje. V praksi je postalo delo za določen čas. Od leta 2000 do leta 2008 se je za štirikrat povečalo.

Proti zakonu so študenti, sindikati, delodajalci in upokojenci.
Zakon je sprememba, za katero se ne ve, kaj bo dejansko prinesla. Za delodajalce vemo, zakaj so proti. Študentsko malo delo bo dražje, saj zanj do zdaj ni bilo nobenih prispevkov. Diplomske naloge so pokazale, da je lahko delodajalec na račun enega zaposlenega zaposlil od dva do tri študente.

Je le eden od ukrepov, s katerimi je želela država zadnja leta neuspešno omejiti študentsko delo. Zakaj bi naj bil uspešnejši?
Vidim ga kot ureditev na trgu delovne sile. Zdaj je trg specifičen za vsako skupino. Postal je preveč kompleksen. Vsaka skupina ima svoje privilegije, svojo nišo, v kateri se giblje. Obstajajo različne oblike fleksibilizacije, vendar so pravice vsake skupine take, da omejujejo delovanje samega trga.

Zakonu očitajo, da meče študente in upokojence v isti koš.
Gre za to, da imate določeno delo. Za to delo ste lahko usposobljeni ali ne, ne glede na to, ali ste stari 15, 24 ali 55 let. Zakon izhaja iz dela in ne iz človeka, ki ga opravlja. Seveda pa se bodo nekatere stvari spremenile. Kot vidim, bodo največ izgubili študentski servisi.

Bo malo delo škodilo dostopnosti študija?
To je upravičena skrb študentov, vendar pa sem malo računal. Če bo delo mogoče opravljati do 728 ur na leto, to pomeni nekje do pet tisoč evrov neto na osebo. S tem lahko že normalno shajate. Mladi v raziskavi Evroštudent iz leta 2007 so ugotovili, da več kot 15 ur delovnih obremenitev na teden že vpliva na čas, ki ga namenijo individualnemu študiju.