Zadolženost občin. "Raje vam ne bi povedal, koliko imamo neplačanih obveznosti," je dejal Iztok Fartek, župan Občine Šalovci, ene izmed dveh v državi z blokiranim bančnim računom.

Težave v Prekmurju

Fartek je naštel za okoli milijon evrov izvršb zaradi gradnje cest in zimskega vzdrževanja, za okoli dva milijona evrov kratkoročnih in dolgoročnih kreditov in lizinga ter okoli pol milijona evrov dolgov do dobaviteljev.

Med največjimi upniki sta Pomgrad s povezanimi podjetji in Javno komunalno podjetje Šalovci, ki jim je v vasi zgradilo vodovod. "Služba vlade za lokalno samoupravo nam je na razpisu odobrila 1,05 milijona evrov, vendar so takrat, ko smo pričakovali, da bomo denar dobili, ta sredstva preklicali," je pojasnil.

Vodovod so zgradili in je že v uporabi, občina pa ne more dobiti nobenega kredita več.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je prevzelo delo omenjene službe, so povedali, da so denar sprva res odobrili, vendar so ob vnovičnem pregledu ugotovili, da je isti vodovod zajet v projektu oskrbe s pitno vodo Pomurja. Če bi jim denar vseeno izplačali, bi to pomenilo "dvojno sofinanciranje" – iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, so razložili.

V Šalovcih imajo sicer okoli 1,3 milijona evrov prihodkov iz dohodnine, a proračun so vseeno zastavili na okoli dva milijona evrov.

"Pričakujemo, da bomo ta milijon dobili, prijavili pa bomo še en projekt," je optimističen Fartek, župan od leta 2010. Načrtuje gradnjo kanalizacije in ureditev vaškega središča. Lani jih je presenetila še izvršba davčne uprave za 200 tisoč evrov za nazaj, torej za skoraj toliko, za kolikor so lani zmanjšali dolg.

Blokiran račun pa imajo v še eni manjši prekmurski občini, v Gornjih Petrovcih. "Država nič ne naredi, to je problem," je bil oster njihov župan Franc Šlihthuber.

Dolgov imajo za okoli 3,5 milijona evrov, njihov proračun pa je okoli dva milijona evrov. Kot je pojasnil Šlihthuber, so se morali zadolžiti, saj leta 1995 niso imeli ne vodovoda, ne cest, ne razsvetljave.

Dvema zavrnili zadolžitev

Na ministrstvu za finance so povedali, da sta se tema občinama lani v veliki zadolženosti pridružili še občini Komenda in Solčava.

Zanju so prejeli dokumentacijo za izdajo soglasja za novo zadolžitev, vendar jima dodatnega zadolževanja niso dovolili, "ker sta s predvideno novo in obstoječo zadolžitvijo presegli dovoljeno zakonsko mejo zadolžitve".

Dodali so, da nimajo neposrednega nadzora nad zadolževanjem občin, računsko sodišče pa je v svojem poročilu o občinskem gospodarjenju ugotovilo, da so med najbolj zadolženimi občinami še Vransko, Šent
jernej in Koper.

Intervju: Igor Šoltes, predsednik računskega sodišča

Foto: Dejan Mijović Igor Šoltes, Računsko sodišče Prezadolžene so predvsem manjše občine.
Prezadolženost postaja v nekaterih občinah problem.

Za zdaj imamo izkušnje predvsem z manjšimi, čeprav je nominalno recimo Ljubljana veliko bolj zadolžena, vendar njen dolg ne presega kritične mase in lahko še vedno plačuje kredite.

Kakšna je po vašem mnenju rešitev?
Ukinitev verjetno ne pride v poštev, saj gre za demokratično odločitev ljudi, ki so se odločili za samostojno občino. Rešitev je morda v prenosu določenih pristojnosti in združevanju občin – ustanovitvi skupnih uprav, služb, infrastrukture.

Lahko občina bankrotira?
Odgovoriti je treba tudi na to vprašanje, saj bi bila včasih to morda boljša rešitev. Potrebna pa bi bila pravna opredelitev statusa, finančnega položaja in tega, kdo garantira za dolgove občine.