Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije (KNG) Slovenije je danes v Ljubljani izvedel protestni shod zaposlenih v družbah Cinkarna Celje, Helios Domžale in Steklarna Rogaška ter članov organov sindikata.

Kot so pred protestom poudarili v sindikatu, so že dalj časa zelo zaskrbljeni zaradi mačehovskega odnosa države do slovenske industrije in njenih zaposlenih. Ta se kaže predvsem v dejstvu, da država "nima nikakršne strategije pri ravnanju z lastniškimi deleži v podjetjih", izpostavljajo v sindikatu.

Bojijo se tujih lastnikov, saj bi bila s tujim lastništvom ogrožena njihova delovna mesta in prihodnost podjetij, pravijo.

V Heliosu poudarjajo, da so se zaradi insolventnosti največjega lastnika Zvona Ena znašli na listi želenih dezinvesticij NLB. Prejete informacije, da želijo lastniki, med katerimi sta tudi državna Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), prodati svoje deleže "v nekaterih uspešnih slovenskih družbah", skrbi tudi Cinkarno Celje, v kateri ima Zvon Ena skoraj 25-odstotni lastniški delež.

Udeležilo se ga je 500 delavcev

Protesta se je po navedbah organizatorjev udeležilo več kot 500 delavcev, pridružil se jim je tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Ti so glasno izrazili svoje nestrinjanje s politiko NLB, ki po navedbah predsednika sindikata KNG Tomaža Kumra "združuje sile" in želi prodati delež v Heliosu. "Ne strinjamo se s prodajo slovenskega premoženja na način, kot je sedaj začrtan," je poudaril Kumer. "Ker banka ne more dobiti sredstev za dokapitalizacijo, se je odločila za prodajo slovenskih podjetij."

V podjetjih so namreč prepričani, da NLB "sedaj, ko ji ni bila odobrena dokapitalizacija s strani države, prodaja zasežene lastniške deleže, da bi pokrila izgube, ki jih je sama povzročila z odobravanjem nezavarovanih kreditov tajkunom". Še več, z namenom doseganja najvišjih kupnin NLB sili tudi ostale lastnike v prodajo njihovih deležev, pri tem pa je ne zanimajo nameni kupcev, temveč zgolj iztržena cena. Takšno ravnanje po njihovem podpira Banka Slovenije.

Kumer je zatrdil, da se upravi Heliosa in Cinkarne Celje zavedata slabe situacije zaradi nestabilne lastniške strukture in iščeta pravo rešitev. Banka pa za reševanje situacije ni primerna, saj "ne ve, kaj se dogaja". Kot poudarja predsednik sindikata, v podjetjih vedo, kdo prihaja, in se s tem ne strinjajo. Tujega lastništva se bojijo zaradi slabih izkušenj, skrbijo jih delovna mesta, pa tudi prihodnost podjetij, katerih zgodbo so soustvarjali več desetletij.

Obračajo se tudi na kandidate

Država po mnenju sindikata edini način za krpanje primanjkljaja v javnih financah in za nadomeščanje izgub zaradi slabih poslovnih odločitev v preteklosti "vidi v razprodaji uspešnega slovenskega gospodarstva, ki posluje z dobički, zaposluje veliko število državljanov ter posledično omogoča standard še veliko večjemu številu, ki iz svojega uspešnega poslovanja namenja veliko sredstev za razvoj ter polni javne blagajne in proračun".

Od vlade zato želijo jasne odgovore glede tega, kakšna je njena strategija glede državnih deležev v slovenski kemični, gumarski in nekovinski industriji. Prav tako želijo vedeti, kaj bo država storila za zaščito delovnih mest v slovenskem gospodarstvu. S podobnimi vprašanji se obračajo tudi na poslance, državne svetnike in nosilce list oziroma novih strank, ki nastopajo na letošnjih volitvah.

Odzvala se je Dagmar Komarjeva

Na protestni shod in očitke delavcev se je na novinarski konferenci po seji vlade odzvala predsednica Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) Dagmar Komar. Ta je pojasnila, da agencija naložbe v Cinkarni Celje v osnutku strategije upravljanja državnih naložb ni opredelila kot strateške, lahko pa se ta odločitev še spremeni. "Mi družbo upravljamo na način, kot nam zakon veleva, in izvršujemo pravice in obveznosti v tem duhu," je zatrdila.

Na splošno pa je glede očitkov, da je država slab lastnik, poudarila, da bi država najprej morala sprejeti lastniško politiko, v kateri bi opredelila, kaj je zanjo strateškega pomena. V okviru tega bi agencija nato izvajala svoje aktivnosti. "Štejem, da je država lahko zelo dober gospodar," je zatrdila Komarjeva.