Ko se je leta 2008 začela kriza, so nas še lahko tolažili, da se je k nam priplazila iz tujine. Toda pred kakim letom, ko se je razbohotila kriza v gradbeništvu, tega izgovora ni bilo več. Razlogi so bili notranji, tipično slovenski. Sledila je huda socialna kriza, ki je vrhunec dosegla prejšnji teden z nastavljeno bombo na vratih Hilde Tovšak. Res je, da smo vsi v globalnem svetu na mednarodnem prepihu, a dejstvo je, da tudi sami na tako hudo krizo nismo bili pripravljeni, kot bi morali biti.

Rešitev. Zdaj se tudi rešitev obeta iz tujine. Iz krize nas vleče nemško gospodarstvo, ki spodbuja okrevanje Slovenije. Poleg tega pa na ministrstvu za gospodarstvo opažajo večje zanimanje tujih investitorjev za vlaganja pri nas. To obeta ključno – nova delovna mesta.

A nova ministrica Darja Radič bo morala ob tem zmagati vsaj še na dveh frontah. Obvladati bo morala državne direktorje in nadzornike, ki se pretvarjajo, da ne poznajo osnov matematike in izplačujejo previsoke plače. Direktor Pošte Slovenija Aleš Hauc očitno ni edini takšen. Druga fronta je njena lastna birokracija na ministrstvu, ki skriva podatke o tem, kdo od tujcev dobiva spodbude za odpiranje novih delovnih mest. Razumemo, da to skrivajo, preden sredstev ne odobrijo. Če pa so skrivnostni tudi po odobritvi, si zaslužijo najmanj ukor ministrice. Razlog je preprost: to je naš davkoplačevalski denar. Birokrati nimajo pravice, da pred nami skrivajo, komu so ga podelili.