Govorice o Applovem tabličnem računalniku so stare skoraj deset let. Ko je karizmatični vodja podjetja Steve Jobs konec letošnjega januarja uradno predstavil iPad, so dolgoletne želje in moledovanja uporabnikov trčili ob resničnost: iPad ni nadomestek vašega osebnega računalnika, tipkovnice in miške še ne bodo šle v pozabo in resno delo bo še naprej zahtevalo drugačen tip naprave, kot je iPad.

Vedeti morate, da z iPadom ne kupujete prenosnega računalnika z zaslonom na dotik, ampak pomočnika v svetu infotainmenta: znal vas bo informirati in zabavati, pomagal vam bo ostati v stiku s prijatelji in sprejemati odločitve, ne bo pa nadomestil vaših vsakodnevnih računalniških orodij.

Glasba, videi, igre, splet ... zabava
Segment, v katerega Apple pozicionira svojo najnovejšo napravo, je nov. Že po nekaj minutah uporabe je videti, da je iPad namenjen kratkočasenju doma ali na poti in pri tem stavi na svoja prava aduta: do skrajnosti enostaven in logičen uporabniški vmesnik ter dobra prenosnost naprave (priročne dimenzije in ne prevelika teža). Ne dvomimo, da bodo razvijalci poskrbeli tudi za marsikatero poslovno aplikacijo, vendar bo namenjena ozkemu krogu ljudi. Večina bo iPad uporabljala za ležerno brskanje po spletu, igranje iger, komuniciranje preko socialnih mrež, kot bralnik elektronskih knjig ...  – če se vam zdi, da potrebujete tak tip naprave, bo iPad za vas logična izbira.

Zaslon je odličen: svetel, jasen in z ravno pravšnjo ločljivostjo (1024x768), da je brskanje po spletu še uporabno. Lahko bi bil za kakšen centimeter večji, vendar težav z berljivostjo ni. Zunaj je napravo ob močnem soncu mogoče uporabljati kot skrajno silo. Neposredna sončna svetloba očitno še vedno ostaja nerešljiva uganka večine proizvajalcev zaslonov. Zaslon zelo odbija svetlobo, kar je stvar navade. Ljubitelje matiranih zaslonov bo ogledalo, v katerega bodo zrli, verjetno motilo, ostali pa tega še opazili ne bodo.

Upravljanje z napravo je izjemno: za razliko od precej cenejše in bolj primitivne tehnologije zaslonov, občutljivih na pritisk (resistive), je Apple izbral novejšo, dražjo, a precej boljšo tehnologijo upravljanja na podlagi električne prevodnosti (capacitive). Že najrahlejši dotik prsta ob zaslon se zazna kot pritisk, možno je večprstno upravljanje (multitouch), hitrost odpiranja izbirnikov pa je odlična, saj zamika, razen pri nalaganju aplikacij, ni. Tovrstni zasloni sicer delujejo le ob dotiku prstov: z raznimi palčkami ali celo z nohtom ne boste dosegli ničesar. Tudi pozimi boste morali najprej sleči rokavice, preden boste lahko upravljali z iPadom. Uporabniki, ki se prvič srečujejo s tovrstnim upravljanjem, bodo potrebovali nekaj prakse, preden bodo povsem intuitivno začeli napravo usmerjati z več prsti, vendar brez skrbi.

Večji brat iPhona
Apple je za iPad izbral obstoječi operacijski sistem, ki ga uporabljata že iPhone in iPod Touch. To pomeni, da ne podpira arhitekture x86: pozabite na nameščanje Windowsov ali Mac OS X, pa tudi na delujočo distribucijo Linuxa za ARM arhitekturo bomo verjetno čakali še kar nekaj časa, če jo bomo sploh dočakali. Po drugi strani je izbira preverjene iPhone platforme uporabnikom omogočila uporabo obstoječih aplikacij iz App Stora. Teh je več sto tisoč, tako da se lastnikom iPada ni treba bati za pomanjkanje softverske podpore. V preteklih mesecih so številni razvijalci predstavili tudi aplikacije, razvite posebej za iPad, tako da lahko že danes izbirate med stotinami namenskih aplikacij z vseh področij.

Upravljanje z aparatom je do skrajnosti enostavno: izbirniki so logično zasnovani in uporabniku ponujajo kontekstualno določene možnosti. Primer: ko si v pregledovalniku ogledujete fotografijo, boste potrebovali samo dva klika do tega, da jo boste lahko poslali po e-pošti. Kdor je že uporabljal iPhone, bo iPadov vmesnik do obisti poznal že po nekaj minutah dela. Tisti, ki ga niso, tudi ne bodo imeli težav: vse aplikacije so dovolj enostavne, da ne boste potrebovali pomoči sosedovega mulca. Še celo ustvarjanje tradicionalno kompliciranih e-poštnih računov je poenostavljeno do skrajnosti: Apple je že v osnovi predvidel podporo najbolj pogosto uporabljanim tipom e-poštnih računov (Exchange, Gmail ...) in vzpostavitev delujočega računa zahteva zgolj minuto časa ali še manj. Manj razumljivo je dejstvo, da mora uporabnik iPad pred prvo uporabo aktivirati preko iTunesov. To nam nikakor ni uspelo – vse dokler nismo ugotovili, da moramo iTunes posodobiti na najnovejšo različico, ki edina podpira delo z iPadom.

Programska oprema
V osnovi na iPadu najdete koledar, kontakte, beležke (ne podpirajo "kracanja" s prsti!), zemljevide (Google Maps), video predvajalnik, predvajalnik YouTube videoposnetkov (tudi v tehnologiji 720p!), nakup glasbe v iTunesih, spletno trgovino App Store, brskalnik (Safari brez podpore Flashu!), odjemalec e-pošte, pregledovalnik fotografij in predvajalnik glasbe (iPod). Večina je dobro poznanih z iPhona, opazno izboljšana pa sta e-poštni odjemalec in koledar. Preko App Stora se vam odpre svet nalaganja drugih aplikacij, kjer smo opazili, da je povprečna cena aplikacijam za iPad (okoli 5 $) precej poskočila v primerjavi s tistimi za iPhone (po navadi po 0,99 $). Preizkusili smo tri.

Wall Street Journal je izdal eno prvih aplikacij, ki iPad predstavljajo v luči interaktivnega multimedijskega potomca časopisov. iPad kot e-bralnik se obnese odlično: osnovna uporabniška izkušnja listanja po časopisu ostaja prisotna, hkrati pa so članki obogateni z galerijami in video posnetki, med njimi obstajajo kontekstualne povezave, brskanje po arhivu je enostavno. V osnovni različici je aplikacija zastonj, za poln dostop do vsebin pa boste morali plačati.

Vremenska aplikacija AccuWeather je grafično dovršen pregled vremenskega dogajanja. Izgleda lepo (oglejte si jo v galeriji) in ponuja vse, kar vas glede vremena utegne zanimati, vendar nič več kot to.

Preizkusili smo tudi priljubljeno aplikacijo iz domačih logov. Odpiralni časi vam pomagajo pri iskanju najbližje odprte banke, restavracije, bara, lekarne, pošte, trgovine, bencinske črpalke itd., z integracijo z zemljevidi in možnostjo komentiranja. Aplikacija je bila razvita za iPhone, zato nas je toliko bolj zanimalo, kako se obnese na iPadu. Ugotovili smo, da zelo dobro, kljub temu da osnovna različica iPada nima vgrajenega GPS sprejemnika. Našo lokacijo je naprava določila preko signalov Wi-Fi na 80 metrov natančno, kar je bilo dovolj, da nas je aplikacija znala pravilno usmeriti do najbližjega bankomata. Apple ponudi možnost zagona aplikacije v izvirni velikosti (iPhonov zaslon je pač manjši) ali v obliki zooma. Ker velja izkoristiti precej večji iPadov zaslon, gre namig avtorjem aplikacije, naj razvijejo še tablično različico (primer si oglejte v zavihku Galerija).

Apple je izdal tudi pisarniški komplet aplikacij (Keynote za pripravo prezentacij, Pages za pisanje dokumentov in Numbers kot preglednica), s katerim je želel pomiriti kritike, ki so od iPada zahtevali več kot multimedijsko tablico. Vendar omenjene aplikacije stanejo po 10 dolarjev in jih nismo preizkusili. Za to ne vidimo pravega razloga: iPad ni pravo orodje za resno delo v službi. Ker ne podpira večopravilnosti, si denimo ne predstavljamo izdelave službene prezentacije, v katero bi želeli kopirati grafe iz preglednic, besedila iz spleta ali prilepiti fotografije iz fotoaparata. Možno to sicer je, vendar bi bilo odpiranje in zapiranje posameznih aplikacij ter še pisanje besedil na virtualni tipkovnici preveč zamudno.

Eden od najbolj uporabnih aplikacij na iPadu je spletni brskalnik Safari. S portalom zurnal24.si se je razumel odlično, saj je vse elemente prikazal pravilno in brez motečega drsnika (no-scroll). Brskanje je bilo hitro, izbiranje elementov s konico prsta pa enostavno in natančno. Ponovno velja omeniti, da iPad iz političnih vzrokov ne podpira tehnologije Flash, zato boste namesto videov, oglasov in nekaterih drugih elementov videli praznino.

Navdušeni smo bili nad prikazom elektronske različice časnika Žurnal24, ki si jo lahko ogledate na naslovu zurnal24.si/pdf. Nalaganje časopisa je bilo hitro, izpis na zaslonu pa izjemen: robovi časopisa so bili poravnani z robovi zaslona na iPadu, obračanje naprave je hipno obrnilo tudi lego časopisa (iz vertikale v horizontalo in obratno), povečevanje besedila z razpiranjem prstov pa je olajšalo branje besedila, ki bi se uporabniku zdelo preveč drobno (primer si oglejte v zavihku Galerija).

Med brskanjem po različnih straneh smo sicer naleteli na nekaj občasnih težav s stabilnostjo brskalnika, ki smo jih morali rešiti s ponovnim zagonom naprave. Zamudno in moteče. Verjetno bo Apple kmalu izdal paket popravkov, ki bodo odpravili porodne krče in brskalniku povečali stabilnost.

iPad in Slovenija
Z izjemo dejstva, da naprave pri nas uradno še ne morete kupiti in nihče ne ve, kdaj in po kakšni ceni bo južno od Alp na voljo, in da je jezik uporabniškega vmesnika v angleščini (ter še nekaj drugih jezikih), se iPad pri nas obnese odlično. Že v osnovi pozna slovenski koledar in šumnike, tako da boste v aplikacijah zasledili dobro znane besede kot so april, torek itd., na virtualni tipkovnici pa bo daljši pritisk na C, Z ali S priklical Č, Ž ali Š. Verjetno bodo slovenski navdušenci kmalu izdali tudi popravke, ki bodo napravi dodali slovenski črkovalnik ali celo popolnoma preveden slovenski uporabniški vmesnik (oboje obstaja za iPhone), že danes pa v App Storu najdete kar nekaj uporabnih programov slovenskih avtorjev.

Manj razveseljivo je, da nekatere aplikacije ugotovijo, da se vaš iPad ne nahaja v ZDA in zato blokirajo svoje delovanje – na primer eden največjih hitov, aplikacija za ogled TV-serij ABC Player (v njej najdete brezplačne epizode Razočaranih gospodinj, Skrivnostnega otoka, Grey's Anatomy, Flash Forwarda, Vajenca ...), v Sloveniji ne deluje. Prijazno vam sporoči, da se nahajate izven ZDA, zato v skladu z avtorskimi pravicami nimate pravice do ogleda omenjenih serij (primer si oglejte v zavihku Galerija).

Končna ocena:
iPad je naprava, katere vrednost si mora oblikovati vsak uporabnik sam. Kdor bo iskal nadomestek za svoj velik in okoren prenosnik, bo razočaran: iPad ne premore niti normalnega USB vhoda, kaj šele razširljivost s podatkovnimi karticami ali nekaj tako osnovnega, kot je možnost neposrednega priklopa tiskalnika. iPad nima kamere, nima vgrajenega čitalca spominskih kartic, v brskalniku ne podpira flasha, ne podpira hkratnega izvajanja več aplikacij ... Nekaj funkcionalnosti (na primer možnost priklopa tipkovnice, vmesnik za priklop na projektor ali adapter za prenos slik s fotoaparata) bo Apple zagotovil s pomočjo dodatne opreme, vendar osnovni grenak okus ostaja.

Kupec, ki bo na iPad gledal iz drugačnega vidika: kot multimedijskega spremljevalca na poti, bralnik e-knjig zvečer v postelji, možnost hitrega in enostavnega brskanja po spletu, neprestan stik s prijatelji preko enega od socialnih omrežij ali platformo za igranje iger, pa bo navdušen. Dobil bo zanesljivo, konceptualno preverjeno napravo z neverjetno široko podporo skupnosti in razvijalcev (Apple je v dveh dneh po izidu prodal več kot 300 tisoč primerkov, analitiki pa iPad omenjajo kot nov masovni vir prihodkov za razvijalce!). Poleg tega bo uporabnik iPada med brskanjem v kavarni v središču pozornosti, ko ga bo celo natakarica vprašala "A to je pa ta nova zadeva iz Amerike?!" Nekaterim šteje tudi to.

V katero skupino uporabnikov sodite, ugotovite sami. Alternativ na trgu danes ni veliko in če tablico hočete imeti ta trenutek, vam nakup iPada vsekakor priporočamo. Vedite pa, da je vsak resen proizvajalec računalnikov za letos napovedal svoj tablični računalnik. Še to: v tem trenutku boste za iPada posrednikom morali plačati tudi precejšnjo cenovno premijo, tako da cena 499 dolarjev (malo manj kot 400 evrov) ostaja rezervirana za Američane.

Apple iPad nam je na test posodil uporabnik Simon Žekar.