Se počutite kot glavni akter padca Zorana Jankovića v državnem zboru?
Ne (smeh).

Ljudje pravijo, da Državljansko listo Gregorja Viranta (DLGV) vsebinsko in programsko vodite vi, Virant pa je v ospredju le v javnosti.
Program je pisalo več ljudi, poleg mene tudi Rado Pezdir, Marko Pavliha in drugi. Virant je veliko prispeval na področju pravne države in javne uprave.

No, ampak vi naj bi bili tudi 'mastermind' v pogajanjih z Jankovićem.
Res je, da sem bil vodja pogajalske skupine, pomagal mi je tudi Tomaž Štih.

Ste po Jankovićevem padcu kaj bliže ministrskem mestu?
Tega ne bi mogel reči. Janković mi je dal zagotovilo, da bi bil v njegovi vladi lahko minister. Če bi se odločal le glede na osebne koristi, bi podprl njegovo vlado.

Ste bili z Janšo dogovorjeni, da se z Jankovićem pogajate, nato pa od koalicijske pogodbe odstopite v zadnjem trenutku?
Ne. Med pogajanji z Jankovićem so nas vprašali, če ne bi najprej sklenili politične zaveze, da gremo v koalicijo in šele potem usklajevali pogodbo. Mi smo rekli, da tega mandata nimamo, saj nam je naš svet jasno rekel, da moramo najprej izpogajati pogodbo in se šele potem odločiti o politični povezavi. To smo tudi počeli.

Tudi ko smo usklajevali zaključno besedilo, sem večkrat povedal, da so notri stvari, ki niso usklajene, stvari, kjer sem šel preko svojega pogajalskega mandata in da jih moram verificirati na svetu. Ta rezervacija je napisana tudi nad parafo. Podpis besedila torej potrjuje njegovo verodostojnost, a še ne prejuridicira vstopa stranke v koalicijo. Naša pozicija je bila torej ves čas jasna.

Zakaj niste že v ponedeljek, ko ste odstopili od pogodbe z Jankovićem, povedali, da imate parafirano pogodbo z Janšo?
Ker o tem nismo dosti razpravljali oziroma to takrat ni bila tema.

Dejali ste, da boste še razpravljali o določenih temah v sporazumu o desnosredinski koaliciji. O čem konkretno?
Radi bi bolj jasno definirali, kaj se bo dogajalo z državnim premoženjem. V tej koaliciji so stranke, ki  zagovarjajo ohranjanje državnih deležev.

Mi temu ne nasprotujemo absolutno, radi pa bi imeli jasne zaveze, da bomo tam, kjer se bomo odločili za prodajo, to naredili hitro in transparentno, ne pa zavlačevali tri, štiri leta in prenesli naokoli nekaj potencialnih investitorjev.

Kateri scenarij se vam zdi najbolj verjeten? Janševa vlada, predčasne volitve, tehnična vlada ali desnosredinska vlada brez Janše kot mandatarja? Na kaj bi stavili?
To je zelo težko vprašanje. Odvisno je od tega, kakšne poteze bodo vlekli različni akterji strank, ki bodo pristopile k pogajanjem s SDS, torej SD in DeSUS. Pa tudi to, kaj bo storil predsednik države in politična levica.

Bodo poskušali še enkrat predlagati Jankovića – kar po mojem mnenju nima veliko možnosti za uspeh – ali pa bodo začeli iskati neko splošno sprejemljivo osebo, ki bi oblikovala širšo koalicijo.

Kdo bi bil lahko mandatar levo- ali desnosredinske koalicije, če to nista Janković ali Janša?
Ni naša naloga, da o tem razmišljamo.

Pa ste o tem vseeno kaj razmišljali ali dali predloge?
Nismo dajali predlogov.

Kaj to, da so predsedniki desnosredinskih strank prepovedali svojim poslancem, da glasujejo o mandatarju, pove o slovenski politični kulturi? To početje je pravzaprav spodbudil sam Virant.
Ustvarilo se je zelo neprijetno vzdušje. Mi smo po izjavah strank videli, da je zanj 44 glasov podpore. Nato so ljudje iz Pozitivne Slovenije začeli govoriti, da imajo zagotovljenih več glasov. In nekateri so se začeli počutiti zelo neprijetno. Če bi Janković dejansko dobil več kot 44 glasov, bi se pri tajnem glasovanju ustvarilo nezaupanje.

S prstom se je kazalo na nekatere ljudi tudi v naši stranki. Mi smo rekli, da lahko tisti, ki želijo podpreti Jankovića, to storijo, saj jim tega ne moremo – niti nismo želeli – preprečiti. Ampak naj to storijo tako, da ne bo sum ali nezaupanje padlo na druge. Če bi katerikoli poslanec vzel glasovnico in jo oddal, bi bilo to legitimno in nič se mu ne bi zgodilo.

Ampak bi pa takega poslanca stigmatizirali?
Ne, ne bi ga.

No, bi ga pa javnost.
To ni naš problem. Mi bi vedeli, pri čem smo, verjetno bi prestopil v drugo poslansko skupino. To pravico ima vsak, ki ga gospod Janković prepriča bolj, kot so ga stališča večine na svetu naše stranke.

Mi smo le želeli, da breme tega dejanja ravno zaradi stigmatizacije ali celo sumov, da je šlo za neke koristi, ne pade na vse. Predstavljajte si, da bi se danes ukvarjali s tem, kdo je dal glas, bilo bi neskončno špekulacij. Meni se je zdel ta način dober.

Ampak v stranki SD so celo javno povedali, da so drug drugemu kazali glasovnice, da ne bi bilo suma, da so glasovali narobe, kar je v neskladju z ustavo, če smo pri tem že čisto natančni. Ko predsednik države govori o tem, da je morda kdo kršil ustavo, mislim, da bi moral biti enak do vseh.

Foto: Saša Despot Janez Šušteršič

Se uresničuje teorija zarote, da sta se Virant in Janša sporekla pred volitvami zato, da bi Virant pobral glasove levici, nato pa bi skupaj sestavila koalicijo?
Desni mediji – Pozareport, Reporter, Demokracija – so o nas pisali in objavljali takšne stvari, da noben človek, zlasti pa ne Gregor Virant, ne bi šel zavestno v to. Mislim, da je to izraz resničnega besa, ki je nad nami vladal v stranki SDS in je najbrž vsakemu jasno, da tu ni šlo za noben dogovor.

Ste Požarju že povedali, da je desni medij?
(Smeh.) Bojan Požar je medij, ki zelo hitro objavi nekatere stvari in pogosto tiste, ki nam škodujejo. Nisem pa videl veliko člankov, ki bi škodovali SDS. Jih bom pa vesel. Če bodo seveda resnični.

Kakšna so zagotovila, da pri glasovanju o desnosredinski ali Janševi koaliciji pri vas ali v DeSUS-u ne bo kontrapuckov?
Mi se bomo na svetu odločili, ali vstopimo v takšno koalicijo. Ta odločitev ne bo lahka. Odločitev za desnosredinsko koalicijo ne bo pri nas nič lažja, kot bi bila za levosredinsko. Poslanci so se pri glasovanju o Jankoviću držali sklepa stranke, zato računam, da bo tudi v tem primeru tako.

V zadnjih dneh se govori o scenariju, da bi desnica mandatarja predlagala skupaj z javnimi podpisi 50 poslancev. Boste to podprli?
O tem se morajo odločiti tisti, ki želijo predlagati mandatarja. Ko bo koalicijska pogodba podpisana, smo pripravljeni dati tudi podpise za kandidaturo mandatarja. Do takrat pa ga ne bomo podpirali.

Kaj je bolj vplivalo na vaš ne-vstop v Jankovićevo koalicijo: medsebojno nezaupanje ali programske razlike?
Nezaupanje do tega, da bi v tej koaliciji lahko dejansko uveljavili stvari, ki so zapisane, kar pomeni določeno nezaupanje tudi do tistega, ki bi to vlado vodil.

Omenili ste razlike v programih in da je DeSUS zelo socialna stranka. Ampak brez DeSUS-a tudi Janševe koalicije ni. Lahko tu pride do ključnega zadržka z vaše strani?
Lahko pride. Je pa res, da bo imel DeSUS v teh pogajanjih manj razumevanja za svoja stališča pri večini ostalih strank.

Kakšen trgovec je bil med pogajanji Zoran Janković? Dober ali ne?
(Smeh.) Očitno ne, če mu na koncu ni uspelo prodati oziroma skleniti pogodbe.

Se Janković lahko vrne v igro?
Lahko je ponovno predlagan, dvomim pa, da lahko uspe. Je pa res, da bližje kot bodo ponovne volitve, bolj bo vsak predlog sprejemljiv.

Mislim, da nobena stranka ne bo želela tvegati odgovornosti za nove volitve, saj se lahko zgodi marsikaj – tudi to, da zmaga Matjaž Hanžek, ker bi bili ljudje tako jezni na tiste, ki so zdaj v parlamentu.

Tako da mislim, da bo vsaka stranka trikrat premislila in na koncu celo glasovala za mandatarja, pa čeprav v vladi sploh ne bo, le da dobimo vlado.

Ampak če vseeno pride do volitev, menite, da bi Janković pri volivcih lahko pridobil kot žrtev, ker je zmagal, a ni dobil mandata? Bi lahko Virantovo stranko volivci kaznovali zaradi zavlačevanja?
To je mogoče, ampak mi res nismo razmišljali o tem, kaj bi se nam obrestovalo na naslednjih volitvah. Upamo, da bomo imeli še nekaj let časa in da bodo ljudje razumeli, da poskušamo ves čas držati enako načelno in transparentno držo v politiki.

Slovenija je že več mesecev v brezvladju, ekonomski kazalci so vse slabši. Kot kaže, operativne vlade še nekaj časa ne bomo imeli. Kako odgovarjate na očitke, da je prav vaša stranka soodgovorna za podaljševanje te agonije?
Kar se tiče ratingov agencij, ni dovolj, da imaš operativno vlado, ampak moraš imeti tudi vlado, ki ji mednarodna skupnost zaupa. V času pogajanj z gospodom Jankovićem je bilo zelo veliko signalov, da vlada, ki bi jo on sestavil, ne bi bila vlada, ki bi ji mednarodna skupnost lahko zaupala.

Mislite na izjave ameriškega veleposlanika?
Tudi njegove, pa še kakšni drugi signali so bili. Bilo je tudi kar nekaj informacij o raznih povezavah v ozadju, o tako imenovanih stricih. Takšna vlada bi težko prepričala, tudi z relativno protekcionističnim pogledom na gospodarstvo in pomanjkanjem mednarodnih izkušenj.

Foto: Saša Despot Janez Šušteršič

Kateri so bili drugi signali?
Nihče iz Evrope ni pritiskal, da naj čim prej imenujemo Jankovića, in že to pove veliko.

Vseeno niste čisto odgovorili. Sprejmete odgovornost, da še vedno nimamo vlade?
O tem smo se večkrat spraševali. Mi smo imeli prvi sestanek z Jankovićem tri dni po volitvah. Bil je takšen, da bi lahko enostavno zaloputnili vrata in dejali, da se s takšnimi ljudmi ne pogovarjamo. Pa tega nismo storili.

Kot odprta sredinska stranka smo se čutili dolžne, da se pogovarjamo, da damo gospodu Jankoviću še eno priložnost, da se začne pogovarjati na drugačen način. Potem je minilo 14 dni do naslednjih pogovorov in nato še nekaj dni, da smo dobili osnutek koalicijske pogodbe.

Če bi Pozitivna Slovenija ta čas skrajšala, če bi imeli po volitvah 60 ali 30 strani resnega teksta koalicijske pogodbe, kot ga ima SDS, bi ti procesi tekli hitreje in tudi mi bi  laže sprejeli odločitev.

Kaj je bilo to negativno presenečenje na začetku pogajanj z Jankovićem? Je bil aroganten, preveč zmagoslaven, kje je bil problem?
Problem je bil predvsem v tem, da je nastopil kot nekdo, ki lahko uveljavi svojo voljo ne glede na vse ostale in vsaj v odnosu do nas ni razumel pomena vsebinskih pogajanj. Dobili smo občutek, da se bo zadeva reševala na ravni položajev in splošnih usmeritev in tega nismo želeli.

Občutek je bil, da se bojite iti v vlado tako z Jankovićem kot Janšo, predvsem zaradi načina njunega delovanja. Drži?
Mi smo relativno majhna stranka, zato bi bili z osmimi poslanci in enim ali dvema ministroma v vladi, kjer je 12 ministrov, šibkejša stranka. Zato želimo imeti postopkovna zagotovila, saj drugačnih niti ne moreš imeti. Poznamo pa vse te ljudi in vemo, da pač stoodstotnega zaupanja ne more biti. Zato želimo imeti toliko več zagotovil, preden se za to določimo.

Se vam zdi etično, da je Virant obdržal službo na fakulteti kljub temu, da je predsednik stranke in parlamenta?
Mislim, da to ni vprašanje etike. Delovnopravna zakonodaja omogoča še 20-odstotno zaposlitev. Bo pa moral sam presoditi, ali bo zmogel opravljati zadolžitve na fakulteti, kot se to od profesorja pričakuje.

Ampak je minister ali predsednik državnega zbora (DZ) zmožen dobro opravljati tudi profesorsko nalogo?
Odvisno od nalog. Mislim, da funkcija predsednika DZ dopušča več časovnega menedžmenta, na funkciji  ministra pa je praktično nemogoče načrtovati dan vnaprej. Minister si profesure ne more privoščiti.

Zakaj vztrajate pri prodaji NLB, če vemo, da so cene zdaj zelo nizke, nekateri pa menijo, da je prodaja utopična, ker ta trenutek enostavno ni kupcev?
Ko nekdo ugotovi, tudi pri sebi doma, da je preveč zadolžen in da s prihodki ne more odplačevati dolgov, mu ne ostane drugega, kot da proda premoženje. Takrat se ne sprašuje o ceni, ampak ve, da mora nekje dobiti sredstva, s katerimi lahko sanira svoje finance.

In v Sloveniji gre za to. Mi se ne moremo obnašati kot pameten investitor in čakati s prodajo. Enostavno moramo v Slovenijo privabiti investitorje, drugače finančnih sredstev za ponoven gospodarski zagon ne bo. Tu je vprašanje NLB ključno.

Nimam težav s tem, da država obdrži določen delež v NLB, če bo to vseeno omogočilo, da privabimo še dodatne investitorje. Ne gre za to, da nujno hočemo prodati. Želimo le prodati dovolj in biti pri tem dovolj verodostojni, hitri in transparentni, da bomo vzbudili zanimanje svetovne finančne skupnosti, da bo začela o Sloveniji razmišljati kot o državi, v katero se da investirati, ne da bi imel ves čas pomisleke, kaj se bo zgodilo, ali ti bodo obljubili prodajo, pa se potem v zadnjem trenutku spet premislili.

Za Slovenijo je pomembno tudi pripeljati nove naložbe, delovna mesta. Glede na to, da ste stranka, ki je najbolj odprta tujim investitorjem, ste že s kom v stiku?
(Nasmeh.) Ne, nismo.

Kaj je laže, pogajanja z Jankovićem in Janšo ali intervju za Žurnal?
(Smeh.) Pri obojem moraš razmišljati, kaj boš rekel.