Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, je sicer danes na Vrhu gospodarstva napovedal novo vladno uredbo o opredeljenih referenčnih cenah energentov, ki bo določala zgornjo mejo cen energentov. Objavljena bo v Uradnem listu in že jutri stopi v veljavo.

Na Gospodarski zbornici Slovenije so novico opredelili kot "dobro".

Medtem pa so z načrti vlade precej manj zadovoljni na Obrtni zbornici Slovenije. Nov interventni zakon za pomoč gospodarstvu za naslovitev energetske draginje, ki naj bi poleg subvencijske sheme vključeval še ugodna posojila Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada za zagotavljanje likvidnosti podjetij, je po njihovem neprimeren.

Shema pomoči gospodarstvu naj bi bila začasna in bi po večini veljala od 1. januarja 2023 do konca leta, rešitve pa naj bi bile različne glede na tipe podjetij in delež energije v skupnih stroških. Sistem naj bi bil podoben, kot ga poznajo podjetja za letos in v okviru katerega so od 80 milijonov evrov razpoložljivih subvencij do sredine novembra zaprosila za 74 milijonov, vendar prinaša nekatere spremembe.

Ali so z novo uredbo, v kateri bo vlada opredelila referenčne cene energentov, zadovoljni, še niso povedali. 

Osnutek "nesprejemljiv"

Rešitve, ki so bile doslej predstavljene, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) niso prepričale. "Trenutno ocenjujemo, da je osnutek nesprejemljiv," je na seji upravnega odbora zbornice pojasnil njen predsednik Blaž Cvar.

Marko Gorjak z območne zbornice Maribor je opozoril, bodo nemška podjetja po navedbah medijev plačevala 130 evrov na megavat, slovenska pa po sedanjih preračunih približno 320 evrov za megavat energije.

"To pa pomeni neposredno izgubo konkurenčne prednosti na evropskem trgu. Ko nimamo zagotovljenih zakupov, ko niti dobavitelji nimajo zagotovljenih zakupov, ne poznamo referenčne cene, o kateri se pogovarjamo," je nanizal in opozoril pred nevarnostjo povečanja števila nelikvidnih podjetij. "Če pa podjetje ne bo likvidno, ne bo moglo priti do subvencije," je dodal.

Menijo, da to ne bo dovolj

Da ukrepi ne bodo zadostni, se boji tudi predsednik nadzornega odbora OZS Aleš Pulko. "Vsi smo nezadovoljni. Še vedno zagovarjamo regulacijo po vzoru Nemčije. Žal za to ni posluha. Ministrstvo za infrastrukturo ima povsem drugačno stališče. Ločiti moramo majhne odjemalce in velika podjetja," je dejal.

Prepričan je, da je pomembna višina referenčne cene, "kajti samo do te cene bo podjetje dobilo subvencijo". "Zakon bo ustrezen takrat, ko se bo upoštevalo tržno ceno za referenčno ceno. Druga pomembna stvar pa je sorazmernost glede na rast. V tem primeru bi bil zakon vsaj užiten," je bil oster.

"Naše gospodarstvo ne more več"

Da na ta način ne bomo konkurenčni na tujih trgih, je opozoril še podpredsednik OZS in predsednik sekcije za promet pri zbornici Peter Pišek.

"Predlagam, da zaostrimo zadeve. Povedati moramo, da naše gospodarstvo ne more več, ker mora deliti usodo sosednjih držav in trgov, na katerih delamo. S takimi cenami enostavno ne bomo konkurenčni in ne bomo preživeli. Zakaj bi bili mi unikum in imeli dražjo električno energijo kot Nemčija," je menil.

Na seji je bilo govora tudi o v ponedeljek sprejeti noveli zakona o dohodnini, s katero pa so obrtniki v delu, ki se nanaša na spremembe pri obdavčitvi t.i. normirancev, zadovoljni. "Vlada je prvotni predlog, ki določa mejo pri 35.000 evrih prometa, zvišala na 50.000 evrov, tako da se lahko z zadnjimi spremembami v zakonu o dohodnini strinjamo. To je namreč ustrezna rešitev za obrtnike, ki jih zastopamo in ki se večinoma nanašajo na izumirajoče poklice," je podčrtal Cvar.

dezurni@styria-media.si