Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je trenutno tožena stranka v petih primerih. Na KPK pojasnjujejo, da so bile vse tožbe vložene na upravno sodišče in da v nobenem primeru še ni pravnomočno odločeno.

Široka pooblastila

Tožbe, ki so jih zoper KPK vložili Katarina Kresal, Gordana Kalan Živčec (zaradi načelnih mnenj, da njuni dejanji ustrezata definiciji korupcije) in Borut Brezovar, so še na vrhovnem sodišču.

V primeru Kalan Živčečeve in Brezovarja je KPK namreč podala predloga za izločitev sodnikov. Med novejšimi tožbami je novembra lani vložena tožba inštituta za pravno informatiko.

Prepoved "kupovanja"

Direktor inštituta Boštjan Berčič pravi, da so se za tožbo odločili, ker menijo, da je KPK z navodili občinam presegla svoja pooblastila in omejuje svobodo trga. KPK je občinam oktobra namreč poslala stališče, da so "dolžne načrte integritete pripraviti same", ne pa jih "kupovati pri zasebnih ponudnikih".

Da so res dali takšna navodila, na KPK potrjujejo. Pravijo, da so načrti integritete namenjeni temu, da si občine in javni zavodi "izprašajo vest in sami ocenijo korupcijska tveganja", zato tega pač ni mogoče preprosto kupovati na trgu.

So pa občinam ponudili brezplačno pomoč, dodajajo na KPK. Peta tožba pa je KPK doletela zaradi odredbe, ki so jo izdali Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho).

Naložili so jim pripravo načrta integritete z oceno korupcijskih tveganj in ukrepov za zagotavljanje transparentnega, zakonitega, nediskriminatornega in smotrnega razpolaganja z javnimi sredstvi. Zakaj se je Fiho na to odzval s tožbo, še preverjamo.