Slovenija je bila neuspešna pri kandidaturah za vodje delegacij EU po svetu. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je minuli teden sporočil imenovanja tridesetih novih vodij delegacij EU po svetu, med katerimi ni Slovencev. 

Za položaje so se sicer po navedbah ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) potegovali tudi štirje slovenski kandidati, in sicer za mesta vodij delegacij v Egiptu, Maleziji, Črni gori, Severni Makedoniji, na Islandiji in na Kosovu.

Kdo so bili kandidati, na MZZ niso razkrili, je pa govorec ministrstva Aleksander Geržina na novinarski konferenci minuli teden povedal, da je bil tudi sam med njimi.

Samo še en Slovenec na veleposlaniškem položaju

Po skorajšnjem odhodu Samuela Žbogarja s položaja vodje delegacije v Severni Makedoniji bo ostal samo še en Slovenec na veleposlaniškem položaju, in sicer Jernej Videtič, ki je vodja delegacije EU v Papui Novi Gvineji. Sta pa še dve Slovenki na namestniških položajih, namestnica vodje delegacije EU v Rusiji je Aleška Simkić, namestnica vodje delegacije EU v Srbiji pa Mateja Norčič Štamcar.

Na sedežu evropske zunanje službe v Bruslju po navedbah MZZ deluje ena slovenska diplomatka kot začasna uslužbenka, ki ni na vodilnem položaju. MZZ trenutno nima napotenih uslužbencev v EEAS. Glede slovenskih državljanov, ki pogodbeno delajo v EEAS, na ministrstvu ne vodijo evidenc, so pa zbirni podatki o tem vključeni v letna poročila o stanju človeških virov v EEAS.

Svet To je Janša zabrusil evropskemu komisarju

MZZ: "Prejšnja vlada tega ni počela"

Dejstvo, da v tem krogu imenovanj za vodje delegacij EU po svetu ni bil uspešen noben slovenski kandidat, na MZZ komentirajo z besedami, da je imela Slovenija kar nekaj odličnih kandidatov, vendar pa za uspešno kandidaturo ne zadostuje samo to.

"Prestolnica, tako vodstvo MZZ kot v določeni fazi vlada, mora za kandidate dejavno lobirati. Se sestajati z vodstvom EEAS, lobirati v političnih skupinah, pri visokem predstavniku za skupno zunanjo in varnostno politiko itd. Prejšnje MZZ niti vlada vsega tega niso počeli. Enako vodstvo MZZ pred tem. Če so lobirali, so lobirali največkrat samo za enega kandidata, ki končuje svoj drugi mandat na Balkanu," so še izpostavili na ministrstvu.

Na MZZ ob tem izpostavljajo, da ima Slovenija sedem začasnih uslužbencev v EEAS, kar jo glede na delež prebivalstva uvršča med najbolje zastopane članice. Glede na približno 0,4 odstotka celotnega prebivalstva EU bi namreč Sloveniji pripadli le eno do dve mesti začasnih uslužbencev. Načelo sorazmerne nacionalne zastopanosti, poleg načela spolne uravnoteženosti, pa se upošteva pri končnem izboru kandidatov, ki sicer morajo opraviti zahteven dvofazni izbirni postopek, še izpostavljajo na ministrstvu.

Odločitev o vzpostavitvi prve evropske diplomatske službe je bila sprejeta julija 2010. Služba je bila nato postavljena na noge ob prvi obletnici lizbonske pogodbe, decembra 2010. EU ima okoli 140 delegacij po svetu, tako da predstavlja tokratni krog približno četrtino imenovanj.

Na razpis, ki se je za položaje v diplomatski mreži EU sklenil 12. junija, pa sta se prijavila dva slovenska kandidata, in sicer za mesto vodje delegacije v Kanadi in v Uzbekistanu, so še sporočili na MZZ.

dezurni@zurnal24.si