Mestna občina Ljubljana, ki jo vodi Zoran Janković, v novih prostorskih načrtih že zagotavlja prostorske možnosti za izgradnjo tramvaja oziroma mestne železnice. Kot smo pisali, je tako prostor za umestitev končne postaje ene izmed tras že predviden v Polju med Zaloško, Cesto 30. avgusta in Cimermanovo ulico.

Že zdaj ekonomsko opravičljivi dve liniji

Na podlagi projekta "Koncept javnega prometa v Ljubljani in regiji", ki ga je pred več kot desetletjem izdelalo podjetje TTK iz nemškega Karlsruheja, si na občini še vedno želijo omrežje, ki bi bil kombinacija tramvaja in regijskih potniških vlakov na obstoječih železniških progah: "Ocenjeno je bilo, da bi bili na območju mesta Ljubljane, z vidika pričakovanega današnjega povpraševanja po javnem prevozu, že danes ekonomsko opravičljivi dve liniji tramvajske proge in to prva v smeri sever–jug in druga v smeri vzhod–zahod."

Prva linija tramvaja bi tako potekala na mestnem območju od Črnuč, po Dunajski, Masarykovi, Kolodvorski, Dalmatinovi, Slovenski in Tržaški cesti do Dolgega mostu na Viču. Na severu bi se navezovala na sedanjo kamniško progo, na jugu pa je predvidena možnost navezave na primorsko progo do Borovnice. Druga linija bi potekla od Fužin po Zaloški, Njegoševi, Masarykovi, Slovenski, Gosposvetski in Celovški cesti do Stanežič.

Foto: Žurnal24 Previden načrt umestitve mestne železnice Obe progi naj bi se križali na železniški postaji, kar bi omogočalo lažje prestopanje tudi potnikom ostalih prometnih sredstev (medkrajevne železnice, regionalnih avtobusov in mestnega prometa).

Načrt za ljubljansko železniško vozlišče šele 2018

Projekt mestne železnice oziroma tramvaja je zaradi povezave z že obstoječimi železniškimi programi povezan s projektom Ljubljanskega železniškega vozlišča, ki je v pristojnosti države.

Ministrstvo za okolje pa je po dolgi sagi priprav leta 2013 le začelo pripravljati državni prostorski načrt, na podlagi katerega naj bi uredili železniške proge za potniški in tovorni promet ter postajališča pa tudi preureditev državnih in občinskih cest v Ljubljani.

Med pripravo DPN bodo obravnavali dve možni različici; po prvi poglobitev le tovornega prometa, po drugi pa tudi potniškega prometa, kar si želi ljubljanski župan. Če nobene od teh različic ne bodo mogli “optimizirati” oziroma če bosta predragi, bodo poskušali najti povsem novo.

Načrt, ki bo državo stal 11,2 milijona evrov, naj bi končali leta 2018.

Najprej rumeni pasovi, nato tirno omrežje

Do izgradnje mestne železnice, o kateri bomo najverjetneje resno lahko razpravljali šele čez slabo desetletje, pa občina načrtuje vlaganje predvsem v sisteme P+R in vzpostavitev rumenih pasov, ki naj bi v drugi fazi služili tudi za izvedbo tirnega mestnega omrežja.