Uradni veterinar Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je med opravljanjem nadzora na kmetiji v naselju Podgora nad Kotljami naletel na osem poginulih glav goveda. Ta so bila v stanju razpadanja, od najstarejšega pa so ostale samo kosti. Za ostalih 14, ki niso bila življenjsko ogrožena, pa je odredil, da se jim zagotovi pitna voda in suho ležišče, je povedal direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Branko Podpečan.
V hlevu so bile namreč higienske razmere razmere zelo slabe, živali pa so bile med drugim tudi brez pitne vode in suhega ležišča. V nadaljevanju je veterinar odredil odvoz najdenih kadavrov in t. i. raztelesbo živali zaradi ugotavljanja vzroka pogina, je pojasnil Podpečan.
Na koroški kmetiji pa je nadzor novembra opravila tudi kmetijska inšpekcija, je na današnji novinarski konferenci pojasnil direktor inšpekcije za kmetijstvo na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Primož Marolt in dodal, da je bilo takrat 19 od skupno 22 živali neoznačenih. Prav tako neoznačeni sta bili tudi dve novorojeni teleti.
Pristojna inšpektorica je po njegovih besedah takoj naslednji dan izdala ureditveno odločbo, ker pa lastnica ni storila, kar ji je bilo odrejeno, je uvedla prekrškovni postopek na podlagi zakona o živinoreji. Med ponovno opravljenim pregledom kmetije 10. marca je našla poginulo žival, o čemer je obvestila policijo in pristojne organe uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Za pogin bi lahko bila kriva ovojna folija bal silaže
Glede vzroka za pogin živali je Podpečan dejal, da pisnega izvida patologa še nimamo. "Prve informacije, ki jih je sporočil, je, da je v kapici našel ostanke plastike oziroma folije. Tako da je eden od možnih vzrokov tudi ta, da so krave jedle ovojno folijo bal silaže, kar je povzročilo zamašitev kapice in prebiralnika in potem oviranje prehoda hrane skozi prebavila in pogin," je izpostavil Podpečan.
Veterinar je v nadaljevanju odredil tudi odvzem preostalih živali na kmetiji, ki se izvaja ravno na današnji dan. Zaradi težke dostopnosti in razmočenosti terena nakladanje in odvzem teh živali poteka danes. Po pregledu se bo uradni veterinar odločil, kako bo ravnal s temi živalmi naprej. Dodatno je pojasnil, da morajo v vsakem primeru živali prodati. Kupci jih nato namestijo v svoje hleve, včasih pa jim morajo zaradi neoznačenosti in bolezni poiskati vmesno nastanitev. Druga možnost pa je tudi, da gre žival neposredno v zakol.
Lastnici prepovedali imeti govedo
Lastnici kmetije je bila z odločbo izrečena trajna prepoved imetja goveda v prihodnje, stekel pa je tudi že postopek za odvzem certifikata ekološke pridelave, je še navedel Podpečan.
Glede ostalih postopkov pa se bo po njegovih besedah uradni veterinar odločil, ali bo to kaznoval v prekrškovnem postopku ali bo naznanil kaznivo dejanje tožilcu. To odločitev bo sprejel, ko bo zbral vse dokaze in se bo odločil o tem, "ali je šlo za hudo malomarnost ali celo za naklep, da se je to zgodilo".
Zagrožena tudi zaporna kazen
Glede kazni v prekrškovnem postopku je pojasnil, da kazen, če niso zagotovljeni pogoji reje, za fizično osebo znaša od 200 do 400 evrov, za to, da je krmila snovi, ki lahko povzročijo poškodbe, trpljenje ali pa celo pogin, pa kazen znaša od 800 do 1200 evrov za vsako žival.
Če bo stekel postopek ugotavljanja sumov kaznivega dejanja in bo sodišče ugotovilo, da gre za hudo mučenje živali, je kazen od enega do treh let zapora.
Podpečan se je odzval tudi na navedbe, ki jih je lastnica kmetije oz. zavezanka podala za Večer, in sicer, da ni imela možnosti sodelovati v postopkih in da je klicala higienike za odvoz kadavrov. Podpečan je odgovoril, da se je zavezanka v postopkih izrekla o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile izrečene v postopku do sedaj.
Kar zadeva dosegljivost veterinarsko higienske službe, pa je dejal, da se za to stanje ne more izgovarjati na to službo, ker je številka dosegljiva na spletni strani, tudi vsi veterinarji jo imajo. "In če bi poklicala veterinarja, da ji presodi, zakaj ji živali poginjajo, bi ga tudi dobil. Lahko trdim, da veterinarsko higienska služba nikoli ni prišla tako pozno, da bi od živali ostale samo še kosti".
Glede uvedbe okrepljenih nadzorov inšpekcijih služb v izogib podobnim primerom je Podpečan dejal, da ni mogoče, da bi lahko imeli pod stalnim nadzorom med 29.000 in 30.000 rejcev v državi. O tem, katere kmetije pridejo na vrsto, se odločajo na podlagi ocene tveganja in različnih baz podatkov, je dejal.
Kot problem je izpostavil tudi opuščanje veterinarske pomoči pri rejcih. "Če so živali jedle folijo in če bi gospa poklica veterinarja ter se posvetovala z njim, bi veterinar odredil sekcijo pri prvem in drugem poginu, ostale živali pa bi lahko rešila," je navedel in dodal, da je pri govedu pogosto, da spomladi zaradi pomanjkanja hranil ližejo vse naokoli. "Verjetno so tudi iz tega razloga jedle to folijo," je ocenil.
Glede morebitnega trenda povečevanja podobnih primerov je povedal, da podatki iz zadnjih let tega ne potrjujejo. Takšnih primerov je med pet in šest na leto, vzroki pa so največkrat osebne narave, kot so invalidnost, starost in finančne težave.