Ljubljana. “To je računica brez krčmarja,” se je na namere Mestne občine Ljubljana (MOL), da pripelje pitno vodo v Ljubljano iz pogorja Krima, odzval župan Občine Ig Janez Cimperman. V Občini Ig leži večina pogorja, del pa ga je v Občini Brezovica.
Odškodnina za vrtine
Cimperman ni bil seznanjen niti z raziskavami, ki sta jih Hidroinženiring in Geološki zavod Ljubljana že opravila. Dejal je, da je pred nekaj leti zasledil pobude za iskanje pitne vode v Krimu, vendar pa pristojnih v Občini Ig z MOL o nameri ni obvestil nihče. Zatrdil je, da bodo, če bi MOL želela delati raziskovalne vrtine v Krimu in nato dejansko črpati vodo, zahtevali odškodnino.
“MOL ni dala niti centa za odvajanje in čiščenje voda v naši občini, čeprav gre 95 odstotkov načrpane vode iz Vodarne Brest v Ljubljano,” je pojasnil.
Vodarna, ki je sicer v lasti MOL, leži v Občini Ig. Kot je zatrdil Cimperman, je bilo Igu že leta 1976 ob gradnji obljubljeno, da bo Ljubljana prispevala denar za zaščito podtalnice in obnovo vodovoda, vendar tega denarja niso nikoli dobili. “Zaradi Vodarne Brest imajo naše kmetije velike težave,” pravi iški župan. Vodovarstveno območje je veliko, leži na najboljših kmetijskih površinah in kmetje imajo zaradi omejene uporabe fitofarmacevtskih sredstev manj pridelka, pojasnjuje.
Dodaja, da bodo morali v prihodnjih letih v Občini Ig zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadnih voda, projekt pa je ocenjen na 20 milijonov evrov. Zaradi vseh omejitev zaradi vodovarstvenega območja Vodarne Brest in morebitnega črpanja vode v Krimu pričakujejo, da bo del denarja prispevala tudi MOL. Ig bo namreč moral zagotoviti skoraj pet milijonov evrov, njihov občinski proračun pa znaša le okoli 3,5 milijona evrov.
Z iskanjem vode v Krimu pa se strinja Metod Ropret, župan Občine Brezovica. Pri iskanju bi, kot pravi, želeli tudi sodelovati.
Na Igu so proti
Pitna voda. Mestna občina bo lahko na Krimu vrtala le, če bo plačala odškodnino Občini Ig.